Bela čmerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bela čmerika

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (semenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Liliales (lilijevci)
Družina: Melanthiaceae (čmerikovke)
Rod: Veratrum (čmerika)
Vrsta: V. album
Znanstveno ime
Veratrum album

Bela čmerika (znanstveno ime Veratrum album) je trajnica z ovalnimi listi in močno koreniko, ki je samonikla tudi v Sloveniji.

Opis[uredi | uredi kodo]

V višino doseže do 150 cm[1] in ima gladke ovalne liste, ki v dolžino dosežejo do 30 cm. Spodaj so mehkodlakavi, na rastlino pa so nameščeni premenjalno. Cvetovi so beli ali zelenkasti, združeni so v velika socvetja, ki in imajo močan in prijeten vonj. Korenika je kratka, zunaj sivo rjava, znotraj pa bela.[2]

Strupena je vsa rastlina in vsebuje številne alkaloide, ki lahko pri uživanju povzročijo tudi smrt. Leta 1890 so iz bele čmerike izolirali alkaloid, ki so ga poimenovali protoveratrin.[3] Kasnejše raziskave so pokazale, da je protoveratrin mešanica dveh sorodnih alkaloidov, protoveratrin A in protoveratrin B.[4] Ker je bela čmerika podobna rumenemu svišču (Gentiana lutea) in čemažu (Allium ursinum), se lahko ljudje s čmeriko nevede zastrupijo.[5][6]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Bela čmerika je samonikla po Evropi in delih zahodne Azije (zahodna Sibirija, Turčija, Kavkaz).[7] V Sloveniji raste po vlažnih zakisanih neapnenčastih travnikih visoko v hribih, zato je v Sloveniji precej redka.[1] Cveti od junija do avgusta.[2]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Bela čmerika«. Zaplana.net. Pridobljeno 3. septembra 2020.
  2. 2,0 2,1 . Poljubnarave https://poljubnarave.si/zdravi-z-naravo/strupene-rastline-v-sloveniji-in-znaki-zastrupitve-z-njimi/. Pridobljeno 3. septembra 2020. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  3. Stoll, A.; Seebeck, E. (1953). »Über Protoveratrin A und Protoveratrin B. 6. Mitteilung über Veratrum-Alkaloide«. Helvetica Chimica Acta (v nemščini). 36 (3): 718–723. doi:10.1002/hlca.19530360326. ISSN 0018-019X.
  4. Glen, WL; Myers, GS; Barber, R; Morozovitch, P; Grant, GA (1952). »Hypotensive Alkaloids of Veratrum album«. Nature (v angleščini). 170 (4335): 932. Bibcode:1952Natur.170..932G. doi:10.1038/170932a0. ISSN 0028-0836. PMID 13013269. S2CID 4178957.
  5. Zagler, Bernhard; Zelger, Anton; Salvatore, Carmen; Pechlaner, Christoph; De Giorgi, Franco; Wiedermann, Christian J. (Februar 2005). »Dietary poisoning with Veratrum album — a report of two cases«. Wiener Klinische Wochenschrift. 117 (3): 106–108. doi:10.1007/s00508-004-0291-x. ISSN 0043-5325. PMID 15773425. S2CID 38860261.
  6. Gilotta, Irene; Brvar, Miran (2010). »Accidental poisoning with Veratrum album mistaken for wild garlic (Allium ursinum)«. Clinical Toxicology. 48 (9): 949–952. doi:10.3109/15563650.2010.533675. ISSN 1556-3650. PMID 21171854. S2CID 207657813.
  7. »World Checklist of Selected Plant Families: Royal Botanic Gardens, Kew«. apps.kew.org (v britanski angleščini). Pridobljeno 5. maja 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Veratrum album v Wikimedijini zbirki