Bananal (otok)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bananal
Ime v domovini: Ilha do Bananal
Bananal-Island-North-End-Landsat-25-07-1992.png
Satelitska slika severne konice otoka
Geografija
Ilha do bananal.svg
Lega osrednja Brazilija
Koordinati 11°20′S 50°25′W / 11.333°S 50.417°W / -11.333; -50.417Koordinati: 11°20′S 50°25′W / 11.333°S 50.417°W / -11.333; -50.417
Površina 1.916.225 km2 (739.859 sq mi) (49.)
Država
Brazilija
Zvezna država Tocantins
Razglasitev: 4. oktober 1993 [1]

Bananal (portugalsko Ilha do bananal) je rečni otok v osrednji Braziliji, ki leži sredi obsežnega poplavnega nižavja veletoka Aragvaja na skrajnem zahodu brazilske zvezne države Tocantins. Tvori ga reka Aragvaja, ki se v svojem srednjem toku razdeli na večji zahodni in manjši vzhodni krak (slednji pod imenom Rio Javaés) ter teče tako razdeljena 320 km proti severu. Otok je v najširšem delu širok 55 km, s skupno površino 19.162,25 km² je največji rečni otok na svetu in eden od 50 največjih otokov sploh.[2][3]

Otok z okoliškim nižavjem predstavlja prehodno območje (ekoton) med nižinskim tropskim deževnim gozdom porečja Amazonke in višje ležečimi savanskimi predeli, poraščajo ga predvsem savanska drevesa nizke rasti (pokrajina Cerrado) z galerijskim gozdom ob bregovih, v manjši meri pa tudi odprt deževni gozd in poplavni gozdovi ter travišča. Podnebje je suho tropsko, z izrazitima deževnim in sušnim obdobjem, povprečno pade 2.000 mm padavin na leto. Tu živijo številne ranljive ali ogrožene živalske vrste, kot sta jaguar in tapir, ter množica vrst ptic.[1][3]

Bananal poseljujejo domorodci, ki pripadajo plemenom, kot so Apinaje, Kraho, Xerente, Tapuia in Karajá.[4] Slednji živijo v rezervatu v srednjem delu otoka in se preživljajo s poljedelstvom, rokodelstvom in lovom na nekatere zavarovane vrste, do česar imajo pravico po brazilski zakonodaji o domorodnih ljudstvih. Ta status s pridom izkoriščajo nedomorodni posredniki, ki odkupujejo eksotične primerke in zaradi katerih lov presega trajnostno vzdržno raven, s tem pa ogroža naravno ravnovesje. Poleg tega so po otoku posejane nelegalne farme goveda in nekaj nelegalnih naselij. Severna tretjina otoka je zaščitena kot narodni park.[5] V novejšem času postaja vse pomembnejša dejavnost ekoturizem.[6]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "The Annotated Ramsar List: Brazil". Ramsar.org. 24.10.2013. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  2. ^ "Bananal Island". Britannica Online. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  3. ^ 3,0 3,1 Diegues, Antônio C.A., ur. (1994). "Middle Araguaia River and Bananal Islands (GO/TO/MT/PA)". An Inventory of Brazilian Wetlands. Svetovna zveza za varstvo narave. str. 80–81. ISBN 9782831702179. 
  4. ^ "Brazil's Indigenous People Resist Large River Modifications". Environment News Service. 30.5.2001. Pridobljeno dne 30.3.2014. 
  5. ^ Celeste, Lacuna-Richman (2011). Growing from Seed: An Introduction to Social Forestry. Springer Science+Business Media. str. 31–33. ISBN 9789400723177. 
  6. ^ Stronza, Amanda; Durham, William H., ur. (2008). Ecotourism and Conservation in the Americas. CABI. str. 201. ISBN 9781845934002. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Bananal v Wikimedijini zbirki