Atrijski natriuretični peptid
Atrijski natriuretični peptid (ANP), atrijski natriuretični faktor (ANF), atrijski natriuretični hormon (ANH) ali atriopeptin je polipeptidni hormon, ki ga izločajo srčne mišične celic v preddvorih (atrijih). Je močen vazodilatator (širi krvne žile) in sodeluje pri homeostazi količin vode, natrija, kalija ter maščobnega tkiva. Celice ga izločajo v primeru visokega krvnega tlaka: ANP poveča izločanje Na+ in vode v ledvicah, s čemer v končni fazi zmanjša krvni pritisk.[1][2][3]
Vsebina |
Molekularna raven delovanja [uredi]
ANP, peptidni hormon iz 28 aminokislin, se veže na posebni membranski ANP receptor, ki je sestavljen iz treh domen, in sicer iz zunajcelične (ekstracelularne) ANP vezavne domene, enojne transmembranske vijačnice (heliksa) ter znotrajcelične (intracelularne) domene, ki ima aktivnost gvanil ciklaze. ANP receptor je torej poseben v tem, da ima sam encimsko aktivnost in tako ne podrebuje povezavo z G proteinom za aktivacijo omenjenega encima, kot je sicer običajno. Encim katalizira pretvorbo oz. ciklizacijo gvanozin trifosfata (GTP) v ciklični GMP (cGMP), ki je sekundarni obveščevalec. Le-ta aktivira določene protein kinaze, te pa fosforilirajo določene beljakovine v celici in tako sprožijo odziv.[4]
Fiziološki učinki [uredi]
Celice atrija izločajo ANP v primeru povišanega krvnega tlaka in povečanja volumna krvi. Deluje tako, da povzroči vazodilatacijo (razširitev) aferentnih arteriol ter vazokonstrikcijo (skrčitev) eferentnih arteriol v ledvicah, s čemer poveča glomerulno filtracijo (GF), tj. pretok krvne plazme v glomerulu iz žilnega v tubulni prostor, v skladu s tem pa poveča izločanje Na+ in vode. Izločanje poveča še s povečanje pretoka krvi v peritubularnih kapilarah (latinsko vasa recta) in z inhibicijo reabsorpcije NaCl in vode v zbiralcih ter sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS), v skladu s tem pa tudi inhibicijo sekrecije antidiuretičnega hormona iz posteriornega dela hipofize.[5]
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Widmaier, E.P.; Raff, H. & Strang, K.T. (2008). Vander's Human Physiology, 11. izdaja. McGraw-Hill. Str. 291, 509–10. ISBN 978-0-07-304962-5.
- ^ Potter, L.R. s sod. (2009). "Natriuretic peptides: their structures, receptors, physiologic functions and therapeutic applications". Handb. Exp. Pharmacol. 191 (191): 341–66. doi:10.1007/978-3-540-68964-5_15. PMID 19089336.
- ^ Berne, Levy; Physiology, 1998, str. 383, 731.
- ^ Berne, Levy; str. 75-6.
- ^ Berne, Levy; str. 696, 711, 734, 904, 951.
Viri [uredi]
- Berne, R.M. & Levy, M.N. s sod. (1998). Physiology, 4. izdaja. St. Louis itd.: Mosby Inc. ISBN 0-8151-0952-0
