Natriuretični peptid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Natriuretični peptidi so beljakovine, ki se sproščajo iz srčnomišičnih celic. Količina sproščenih natriuretičnih peptidov je sorazmerna z nategom mišične celice, ki odraža polnjenost srca; fiziološka vloga natriuretičnih peptidov pa je spodbujanje natriureze (izločanja natrija in z njim vode iz organizma s sečem), tako da se ob zvečani polnjenosti srca (ki pomeni več vode v organizmu) posledično sproži natriureza, ki odvečno vodo izloči.

Poznamo atrijski natriuretični peptid (ANP), B-natriuretični peptid (BNP, iz angl. brain natriuretic peptide, tj. možganski natriuretični peptid, ker so ga prvič osamili iz možganov budre) in C-natriuretični peptid.

V humani medicini je najpomembnejši BNP, ki je pokazatelj srčnega popuščanja. Pri srčnem popuščanju je iztis krvi zmanjšan, zato kri zastaja v srcu in nategne srčnomišične celice, zato se sprošča več BNP. Koncentracija BNP pomaga pri prepoznavanju srčnega popuščanja in oceni napredovalosti srčnega popuščanja. Uporabljamo BNP, ki je kratkoživ, ter NT-proBNP, ki je beljakovinski prekurzor BNP in je biološko stabilnejši, zato ga v laboratorijski diagnostiki vse bolj uporabljajo.