Ana Kobal Ziherl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ana Kobal Ziherl
RojstvoAna Kobal[1]
28. julij 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Škofja Loka[1]
Smrt24. marec 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1] (70 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicsocialna delavka

Ana Ziherl roj. Kobal, slovenska socialna delavka, * 28. julij 1887, Škofja Loka, † 24. marec 1958, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ana Ziherl, roj. Kobal je mati Borisa, Vande, Miloša in Branka.

Obiskovala je osnovno šolo v Škofji Loki pri uršulinkah. Med letoma 1903 in 1913 je bila v različnih administrativnih službah. Vsaj med 1910 in 1913 v Trstu. Tam se je poročila s sodnim uradnikom Josipom, ki je umrl konec leta 1944 v taborišču Dachau. Med letoma 1914 in 1917 z družino živela v Scheiflingu (Avstrija), potem v Škofji Loki do 1921, ko so se preselili v Ljubljano. Od leta 1933 je pomagala zaprtim komunistom v Sremski Mitrovici (tu je bil zaprt sin Boris). Leta 1934 je bila v njenem stanovanju IV. konferenca KPJ, članica je bila od 1935. Tedaj je delal tudi v glavnem odboru Rdeče pomoči, med vojno pa v okrožnem odboru Slovenske narodne pomoči. Njeno skrb za otroke ilegalcev med vojno je literarno upodobil Ferdo Godina v romanu Ko so cvetele marelice. Po vojni je bila načelnica skrbniškega oddelka za partizanske sirote na ministrstvu za socialno politiko LRS, upokojila se je leta 1950. Bila je predsednica AFŽ v Ljubljani.

Spisala je nekaj člankov za Ljudsko pravico, Slovenskega poročevalca in Loške razglede. Prejela je spomenico 1941 in odlikovanja: red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, zaslug za narod s srebrno zvezdo in dela z rdečo zastavo (1957).

Leta 1969 so po njej poimenovali Ulico Ane Ziherlove v Zgornji Šiški.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]