Al Hakam I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Al Hakam I.
الحكم الربضي
Srebrni dirham Al Hakama I.
3. emir Kordovskega emirata
Vladanje12. junij 796 – 21. maj 822
PredhodnikHišam I.
NaslednikAbd Al Rahman II.
Rojstvo771[1][2][3]
Córdoba
Smrt21. maj 822
Córdoba
PotomciAbd Al Rahman II.
DinastijaOmajadi
OčeHišam I.
MatiZokhrouf
Religijaislam

Abu al-As al-Hakam ibn Hišm ibn Abd al-Rahman (arabsko الحكم بن هشام بن عبد الرحمن), omajadski emir Kordovskega emirata v Al Andaluzu, ki je vladal od leta 796 do 822, * 771, † 822.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Al Hakam je bil drugi sin emirja Hišama I. Njegov starejši brat je umrl v zgodnji mladosti. Ko je Al Hakam prišel na oblast, sta temu oporekala njegova strica Sulejman in Abdalah. Slednji je svoja sinova Ubajda Alaha in Abd al-Malika odpeljal na dvor Karla Velikega v Aachen in se s Karlom pogajal za pomoč. Sulejman je medtem napadel Córdobo, vendar je bil poražen in pregnan v Mérido, kjer je bil ujet in usmrčen. Abdalah je bil pomiloščen, vendar je bil prisiljen živeti v Valenciji.[4]

Al Hakam I. je večji del svoje vladavine preživel v zatiranju uporov v Toledu, Zaragozi in Méridi. Upori so dvakrat dosegli Córdobo. Al Hakama I. so leta 806 ponovno poskušali zrušiti s prestola in ga nadomestiti z njegovim bratrancem Mohamedom ibn al-Kasimom, vendar je bila zarota odkrita. 16. novembra 806 je bilo 72 plemičev in njihovih spremljevalcev, govori se o 5.000 ljudeh, umorjenih na banketu, križanih in razstavljenih na bregovih reke Guadalquivir. Takšni prikazi krutosti v tem obdobju niso bili nenavadni, saj so glave uporniških voditeljev ali krščanskih sovražnikov, ubitih v pohodih na sever, običajno razstavljali pred vrati Cordobe.[5]

Po uporu v Córdobi je Al Hakam I. ustanovil osebno telesno stražo al-Haras, ki jo je vodil vizigotski vodja kordovskih kristjanov grof Rabi, ki je bil tudi emirjev pobiralec davkov. Rabija so kasneje zaradi korupcije odstranili in usmrtili s križanjem.[6]

Leta 818 je Al Hakam I. zadušil upor, ki so ga vodili kleriki v predmestju al-Ribad na južnem bregu reke Guadalquivir. Približno 300 veljakov je bilo ujetih in križanih, ostali prebivalci pa so bili izgnani. Nekateri so se preselili v Aleksandrijo v Egiptu, nekateri v Fes. Tisti iz Aleksandrije so okoli leta 825 osvojili Kreto in ustanovili Kretski emirat. Drugi so se pridružili levantinskim piratom.[4]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Al Hakam I. je umrl leta 822 po 26 letih vladanja.

Družina[uredi | uredi kodo]

Al I. je bil sin emirja Hakama I. in njegove priležnice Zohruf.[7]

Sam je imel s svojo ženo Halavo pet otrok:

  • Abd Al Rahmana II., 4. kordovskega emirja, ki je vladal od leta 822 do 852,
  • Al. Mugirja,
  • Saida,
  • Umajja in
  • Al Valida, ki je leta 833 napadel Galicijo.[8]

Al Hakam I. je imel tudi priležnico Adžab, ki je v predmestju Córdobe odprla ustanovo za gobavce.[9] Adžab je bila mati[9]

  • Abu Abd Al-Malika Marvana.

Al Hakamova priležnica Muta je ustanovila pokopališče, ki je obstajalo še v 10. stoletju.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #124313280 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. 4,0 4,1 Nagendra Kr Singh, International encyclopaedia of Islamic dynasties, Anmol Publications PVT. LTD., 2002
  5. Collins, Roger (1983). Early Medieval Spain. New York: St. Martin's Press. str. 188–189. ISBN 0-312-22464-8.
  6. Baxter Wolf, Kenneth (8. maj 2014). Christian Martyrs in Muslim Spain. Cambridge University Press. str. 14–15. ISBN 978-1107634817. Pridobljeno 30. decembra 2014.
  7. Fagnan, E. (trans. & ed.) (1893) Histoire des Almohades d´Abd el-Wahid Merrakechi (Algiers), str. 15.
  8. Barrau-Dihigo, L. (1989) Historia política del reino Asturiano (718-910), str. 138.
  9. 9,0 9,1 9,2 Caroline Goodson, Anne E. Lester, Carol Symes, Cities, texts, and social networks, 400-1500: experiences and perceptions of medieval urban space, Ashgate Publishing, Ltd., 2010
Al Hakam I.
Podveja Banu Kuraiš
Predhodnik: 
Hišam I.
Emir Kordove
796–822
Naslednik: 
Abd Al Rahman II.