Wikipedija:Popolni škrbinski članki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škrbine so grdi rački v Wikipedijinem ribniku. Zunanji obiskovalci se jim rogajo in pripominjajo o neizmerni globini in kakovosti informacij v Wikipediji; vendar pa je v njih tudi kal snovi za boljše članke. Vsak članek v Wikipediji se je na tak ali drugačen način nekoč začel kot vrsta »škrbine«.

Za uporabnika Wikipedije je včasih škrbina neprecenljiva zato, ker najdemo prevod in direktno povezavo na pojem v drugih jezikih. Ustvarjanje škrbin je zato v Wikipedijah, ki nimajo veliko člankov smiselno in zaželeno.

Upamo pa lahko, da bodo izkušeni pisci Wikipedijskih člankov, "grde račke" najprej spremenili v lepe labode.

Ko ustvarjate ali urejate »škrbinski« članek, pomnite, da njegova vrednost leži predvsem v tem, kaj bo postal, in da mora rasti za to, da bo sploh kaj postal. Ne privzemite, da bodo dodatki in izboljšave prišli v članek sami po sebi. Najboljši način, da pritegnete pozornost drugih urejevalcev, je, da ga urejate sami, čeprav le z manjšimi popravki -- vaša urejanja se bodo pojavila na strani s trenutnimi spremembami, kjer mnogi izkušeni wikipedisti radi spremljajo dogajanje in priskočijo na pomoč, kjer se kaj dela. Da bi pripravili osnovo na kateri bodo drugi z veseljem gradili, vam ni potrebno izvesti obsežne raziskave, vendar pa morate biti dovolj skrbni, da preprosto dodate to kar veste, ali popravite to za kar veste, da ni točno (poskušajte se izogibati, da bi delo drugih označevali kot »napačno«). Med tradicionalnimi rekovnimi priporočili o Wikipediji je tudi zamisel, da članki ne bi smeli biti »popolni« -- če imajo narobe zapisano besedo ali dve, bo to morda pritegnilo bralca, da članek popravi in spotoma še kaj doda. Povzetek te zamisli je, da se lahko osredotočate bodisi na pisanje ali pa urejevanje članka -- ne skušajte obojega naenkrat. Tu je nekaj priporočenih smernic:

  1. Dodajte sporočilo »Ta članek je škrbina« tako, da dodate {{stub}}. Glej Wikipedija:Škrbina za več sporočil.
  2. Sledite standardom knjižne slovenščine. Pišite v celih, jasnih stavkih.
  3. Podajte jasno, natančno definicijo, določitev, opredelitev ali opis vaše teme. Izogibajte se zmotnim definicijam. Pri življenjepisih in člankih o ne-zamislih (npr. o državah in mestih), definicija ni mogoča, zato začnite z jasnim, koristnim in informativnim opisom predmeta obravnave. Pojasnite zakaj je oseba znana, kje je to mesto in zakaj je znano, osnovne podrobnosti dogodka in kdaj se je zgodil, itd. Dobra definicija ali opis lahko opogumita morebitne pisce, ker predlaga meje članka, ter s tem posredno povzema kaj je treba storiti. Dober opis bi bil, denimo, »Salvador Allende je bil predsednik Čila od leta 1970 do 1973«.
  4. Skušajte podati več kot samo definicijo -- vsaj malo več. Ne škodi, če izzivate, dokler skušate biti nepristranski in razumno natančni. Kaj je zanimivo in pomembno o predmetu pisanja? Če bo vaš uvod ljudi vzpodbujal, da bodo želeli prebrati več, bo verjetno tudi privabil nekoga, da bo napisal še kaj več. Dober opis se lahko spremeni v briljantno škrbino že z enim samim stavkom, npr. »Salvador Allende je bil predsednik Čila od leta 1970 do 1973. V državni udar, ki ga je odstavil, je bila morda vpletena CIA.« S takšnim začetkom vam samim ni potrebno veliko vedeti; pridružilo se bo ducat piscev, ki bodo zapolnili podrobnosti.
  5. Prepričajte se, da so vse bistvene povezljive besede zares povezane. Bodite pa pozorni na to na katere besede jih povezujete; glej dogovore o poimenovanjih; npr. »Salvador Allende je bil predsednik Čila od leta 1970 do 1973. V državni udar, ki ga je odstavil, je bila domnevno vpletena Centralna obveščevalna agencija
  6. Članek objavite s povzetkom, ki bo pritegnil pozornost ostalih na vašo škrbino. Če nič drugega, preprosto prilepite samo škrbino v polje opis, ko ga shranjujete.
  7. Do svojega škrbinskega članka čutite nekakšno odgovornost. Obstaja tenka črta med tem, da pomagate s tem, da napišete kaj je treba narediti, in tem, da postanete nadležni, ker ničesar ne storite sami. Če v vašo škrbino nekaj tednov nihče drug ne napiše ničesar, zavihajte rokave in jo obdelajte sami. Dejstvo, da v ta članek ni prispeval nihče drug, vzemite kot namig, da vaša škrbina morda le ni bila tako zelo dobra, in, če že nič drugega, jo skušajte predelati v boljšo škrbino.
  8. Ne dodajajte le povezav. Povezave so običajno že v redu, vendar same po sebi povedo zelo malo o temi, o kateri pišete.
  9. Članek naj vsebuje vsaj tri dejstva.

Teh priporočil se je moč držati, ne da bi pisali razpravo. V splošnem lahko za najkrajše od popolnih škrbin zadostujeta že dva stavka -- če sta le to dva dobra stavka. (In če o temi ne veste dovolj, da bi napisali dva dobra stavka, preudarite, da škrbine sploh ne bi napisali.) Dodaten čas in zbranost, ki sta potrebna za to, se bosta poplačala z večjo verjetnostjo za pravi začetek pisanja o nečem, namesto da objavite neogiben predmet posmeha.

Resnici na ljubo v večjih wikipedijah ti napotki niso zelo bistveni, saj bo nekdo popravil članek ne glede na to kaj vanj napišete in v tem je tudi lepota wikija! Če pa bi radi prispevali nekaj pozitivnega, in sami ne morete napisati celega članka, naj bo vsaj vaš prispevek razumljen kot namignjeno povabilo za sodelovanje. V manjših wikipedijah, kot je slovenska Wikipedija, lahko slabe škrbine samevajo dalj časa.

Glej tudi: Wikipedija:Prispevajte to kar znate ali ste se pripravljeni naučiti.