Gorska sinica

Gorska sinica
	; ; Oglašanje gorske sinice
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Družina:	Paridae (sinice);
Rod:	Poecile;
Vrsta:	P. montanus;
Znanstveno ime
	Poecile montanus; Conrad von Baldenstein, 1827
	; Razširjenost gorske sinice
Sinonimi
	Parus montanus

Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus)^[1] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Večinoma je prisotna le v centralni in vzhodni Evropi. Je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa.

Telesne značilnosti

Gorska sinica je velikosti od 11–12 cm z razponom peruti od 17–18 cm in okvirno težo 9–11 g.^[2] V marsičem je podobna močvirski sinici, le da ima nekoliko bolj motno črno kapo in več črnine na podbradku.

Podobna je tudi žalobni sinici.

Gnezdenje

Gnezdi v drevesnih duplih, ki pa si jih sama izdolbe in zaradi tega potrebuje trohneča drevesna debla, ki so dovolj mehka da lahko duplo izdolbe. Samica vali samo enkrat, v času od meseca aprila do maja, znese pa okoli 6–9^[3] jajc v 13–15 dneh. Mladiči so gnezdomci in valjenci, poletijo pa po 17–19 dneh.

Življenjski prostor in navade

Habitat gorske sinice zajema povečini le centralno in vzhodno Evropo, medtem ko je v ostalih predelih redkost. Na Iberskem polotoku, Škotskem, Irskem in v jugozahodni Franciji je ni moč najti. Populacijo v Evropi ocenjujejo na 4–6 milijonov gnezditvenih parov.^[4] Gorska sinica je prebivalka mešanih in iglastih gozdov v sredogorjih in gorovjih, ponekod tudi vrbovja in brezja v močvirnatih predelih. Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja na višjih nadmorskih višinah kot močvirska.

V Sloveniji se sklenjeno pojavlja od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugi je vezana na višje predele, denimo v Trnovskem gozdu in na Snežniku.

Klici gorske sinice so globoki in nosljavi dze-dze-dze, v nasprotju s klici močvirske sinice piču; po tem jih torej zlahka ločimo med seboj. Mladostni osebki se pozimi zelo redko pridružijo mešanim siničjim jatam. Aktivna je samo podnevi.

Prehrana

Tako kot močvirska sinica se tudi gorska sinica v gnezditvenem obdobju prehranjuje z žuželkami, v ostalem času pa s semeni, jagodami in orehi in si tudi naredi zaloge hrane. Ob krmilnicah ni pogosta.

Opombe

↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani USA, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
↑ British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)
↑ Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.
↑ Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica) Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)

Viri

Robert Burton (2005). Življenje s ptiči. Kranj : Narava. COBISS 217880064. ISBN 961-91407-3-7.
Tomi Trilar; Al Vrezec (2004). Gozdne ptice Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 128092928. ISBN 86-11-16656-6.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gorska sinica

Poglejte si besedo gorska sinica ali Gorska sinica v Wikislovarju, prostem slovarju.

Splošen opis na birdguides.com Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine. (angleško)
Izčrpen opis s statističnimi podatki na British Garden Birds (angleško)

[USA-1] Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani USA, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).

[2] British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)

[3] Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.

[4] Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica) Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)

[1]

[2]

[3]

[4]