Gorska sinica
| Gorska sinica | |
|---|---|
,_%D0%94%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BB%D1%91%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B9_%D0%91%D0%B8%D1%82%D1%86%D0%B5%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%BB%D0%B5%D1%81%D0%B0.jpg)
| |
| Oglašanje gorske sinice | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
| Deblo: | Chordata (strunarji)
|
| Poddeblo: | Vertebrata (vretenčarji)
|
| Razred: | Aves (ptiči)
|
| Red: | Passeriformes (pevci)
|
| Družina: | Paridae (sinice)
|
| Rod: | |
| Vrsta: | P. montanus
|
| Dvočlensko ime | |
| Poecile montanus | |
| |
| Razširjenost gorske sinice | |
| Sinonimi | |
|
Parus montanus | |
Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Večinoma je prisotna le v centralni in vzhodni Evropi. Je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa.
Telesne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Gorska sinica je velikosti od 11–12 cm z razponom peruti od 17–18 cm in okvirno težo 9–11 g.[1] V marsičem je podobna močvirski sinici, le da ima nekoliko bolj motno črno kapo in več črnine na podbradku.
Podobna je tudi žalobni sinici.
Gnezdenje
[uredi | uredi kodo]
Gnezdi v drevesnih duplih, ki pa si jih sama izdolbe in zaradi tega potrebuje trohneča drevesna debla, ki so dovolj mehka da lahko duplo izdolbe. Samica vali samo enkrat, v času od meseca aprila do maja, znese pa okoli 6–9[2] jajc v 13–15 dneh. Mladiči so gnezdomci in valjenci, poletijo pa po 17–19 dneh.
Življenjski prostor in navade
[uredi | uredi kodo]Habitat gorske sinice zajema povečini le centralno in vzhodno Evropo, medtem ko je v ostalih predelih redkost. Na Iberskem polotoku, Škotskem, Irskem in v jugozahodni Franciji je ni moč najti. Populacijo v Evropi ocenjujejo na 4–6 milijonov gnezditvenih parov.[3] Gorska sinica je prebivalka mešanih in iglastih gozdov v sredogorjih in gorovjih, ponekod tudi vrbovja in brezja v močvirnatih predelih. Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja na višjih nadmorskih višinah kot močvirska.
V Sloveniji se sklenjeno pojavlja od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugi je vezana na višje predele, denimo v Trnovskem gozdu in na Snežniku.
Klici gorske sinice so globoki in nosljavi dze-dze-dze, v nasprotju s klici močvirske sinice piču; po tem jih torej zlahka ločimo med seboj. Mladostni osebki se pozimi zelo redko pridružijo mešanim siničjim jatam. Aktivna je samo podnevi.
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Tako kot močvirska sinica se tudi gorska sinica v gnezditvenem obdobju prehranjuje z žuželkami, v ostalem času pa s semeni, jagodami in orehi in si tudi naredi zaloge hrane. Ob krmilnicah ni pogosta.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)
- ↑ Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.
- ↑ Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica) Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)
Viri
[uredi | uredi kodo]- Robert Burton (2005). Življenje s ptiči. Kranj : Narava. COBISS 217880064. ISBN 961-91407-3-7.
- Tomi Trilar; Al Vrezec (2004). Gozdne ptice Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 128092928. ISBN 86-11-16656-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Splošen opis na birdguides.com Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine. (angleško)
- Izčrpen opis s statističnimi podatki na British Garden Birds (angleško)
