Zoltán Kodály

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zoltán Kodály
Portret
Osnovni podatki
Rojstvo 16. december 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2]
Kecskemét[1]
Smrt 6. marec 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2] (84 let)
Budimpešta[1]
Poklic jezikoslovec, skladatelj, dirigent, politik, šolnik, muzikolog, glasbeni učitelj, etnomuzikolog, univerzitetni profesor, zbiralec ljudske glasbe
Prepoznavni instrumenti
orkester, violina, klavir, čelo

Zoltán Kodály, madžarski skladatelj, etnomuzikolog, pedagog, jezikoslovec in filozof, * 16. december 1882, Kecskemét, Madžarska, † 6. marec 1967, Budimpešta.

Kodaly je bil poleg Bele Bartoka osrednja osebnost madžarske glasbe 20. stoletja. Vse življenje je proučeval glasbeno govorico svoje domovine in skupaj z Bartokom z izvirnim muzikološkim pristopom pomagal ohraniti zakladnico madžarskih ljudskih napevov. Zlitje ljudske tradicije in dosežkov poznoromantične skladateljske veščine je določilo Kodalyjev značilni, lirični in k vokalnemu občutju nagnjeni glasbeni izraz. Avtor suite Hary Janos, Pavovih variacij, Koncerta za orkester, oratorija Psalmus hungaricus, Sonate za violončelo solo in velikanskega opusa zborovskih skladb je v starosti užival izjemen mednarodni ugled.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]