Zlatenek
Zlatenek | |
|---|---|
 | |
  Zlatenek Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°10′57.25″N 14°48′8.86″E / 46.1825694°N 14.8024611°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Lukovica |
| Površina | |
| • Skupno | 0,6 km2 |
| Nadm. višina | 427,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 53 |
| • Gostota | 88 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1223 Blagovica |
| Zemljevidi | |
Zlatenek je naselje v Občini Lukovica, ki leži na nadmorski višini 427 m. Spada pod Krajevno skupnost Blagovica.[2] Skozi Zlatenek teče potok Zlatenščica (med domačini poznan kot Zlatenšca). Poleg Drtijščice je to največji pritok Radomlje, ime pa je dobila po naselju, kjer priteče v ravnino.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime naselja je nastalo iz osnove zlato, kar verjetno izvira iz rudarskih dejavnosti, ki so potekale v bližini. Krajevno ime Zlatenek se omenja že v listinah iz leta 1378 kot Oberslatenick in v listinah in leta 1451 kot zu Slattonig.[3]
Naselju pripada tudi samotna domačija Hrastovc, katere hišno ime izvira iz imena vrste drevja.[3]
Demografske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Vseh prebivalcev v Zlatenku je po popisu leta 2025 53.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Rimske najdbe
[uredi | uredi kodo]Okoli leta 1825 je bila pri Špintovem križu v Zlatenku najdena zelena bronasta roka, nataknjena na železno palico, ki je imela med prsti žebelj v obliki triperesne cvetlice.
Mlini
[uredi | uredi kodo]V Zlatenku sta v preteklosti obratovala dva mlina na vodni pogon.
Jurjevčev mlin
[uredi | uredi kodo]Jurjevčev mlin je imel leta 1827 le eno pogonsko kolo, do leta 1985 pa je imel dva para mlinskih kamnov in stope. Poganjala ga je Zlatenščica, obratoval pa je za potrebe okoliških kmetov. Mlin danes ne stoji več.
Ahčanov mlin
[uredi | uredi kodo]Ahčanov mlin je leta 1827 deloval z enim pogonskim kolesom, kasneje pa so ga preuredili na tri nadlivna kolesa s korci. Do leta 1985 je deloval le še občasno, za lastne potrebe lastnika, danes pa ne stoji več.
Rudarska dejavnost[5]
[uredi | uredi kodo]Na območju Zlatenka se nahaja rudišče, v katerem so v 20. stoletju kopali bakrovo rudo, ki je vsebovala tudi zlato.
Pred prvo svetovno vojno je na tem območju bakrovo rudo izkopaval Franc Pustotnik-Mlakar. Ustje prvega rova se nahaja na 557 nadmorske višine. Blizu površine so bile tu najdene tanke rudne žile, ki so se z globino odebelile in obogatele. Poglabljanje jaška se je ustavilo zaradi dotoka vode in finančnih težav. Nato so malo nižje zastavili vzporedni rov, a je raziskave ponovno zavrla voda. Tretji raziskovalni rov so zastavili 40 metrov vzhodno od drugega, da bi se izognili težavam z vodo, a zaradi prevelikega vzpona rudarska dela tudi tam niso dosegla namena. Po drugi svetovni vojni so izdelali še četrti rov.
V času med obema vojnama je v Hrastovcu pri Zlatenku bakrovo rudo kopalo podjetje Bela Motnik. Leta 1937 je rudarsko glavarstvo v Ljubljani podelilo kop štirih enojnih jamskih mer Maksu Oswalitschu, ki je v letu 1939 nakopal 80 ton rude. Rudnik so nato prodali društvu Mannsfeld v Nemčiji, nazadnje pa so v njem kopali okoli leta 1950.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Zlatenek«. Občina Lukovica. Pridobljeno 16. decembra 2025.
- 1 2 Stražar, Stane (1985). Črni Graben: Od prevoj do Trojan. Lukovica: Kulturno umetniško društvo Janko Kersnik. COBISS 23778567.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Mlakar, Ivan (1994). Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek (37(1) izd.). Ljubljana: Geologija. str. 377–390.
