Prevoje pri Šentvidu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prevoje pri Šentvidu
Prevoje pri Šentvidu is located in Slovenija
Prevoje pri Šentvidu
Prevoje pri Šentvidu
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°9′39.64″N 14°39′43.84″E / 46.1610111°N 14.6621778°E / 46.1610111; 14.6621778Koordinati: 46°9′39.64″N 14°39′43.84″E / 46.1610111°N 14.6621778°E / 46.1610111; 14.6621778
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Lukovica
Površina
 • Skupno 2,36 km2
Nadmorska višina 337,2 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 795
 • Gostota 340 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1225 Lukovica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Prevoje pri Lukovici je večje naselje v Občini Lukovica. Zraslo je kot furmanska vas ob nekdanji cesti Dunaj - Trst, ki je raje ubrala pot prek rahlega prelaza (prevoja) na severni strani Krtinskega hriba kot po močvirnem svetu ob poplavni reki Radomlji. Od naselja Šentvid pri Lukovici, s katerim Prevoje delujejo kot nekakšen dvojček, ga loči potok Vrševnik. Prevoje so večje, imajo vrtec,več gostinskih lokalov, Šentvid pa cerkev, kulturni dom, trgovino, pokopališče in nekdaj tudi šolo.

Zgodovina in razvoj Prevoj[uredi | uredi kodo]

V kraju sta se rodila Jakob Zupan in narodni heroj Viktor Avbelj - Rudi.

Ob glavni cesti je monumentalni spomenik 35 padlim borcem v NOB - kamnita skulptura treh partizanskih stražarjev je delo kiparja Janeza Pirnata. Postavila sta ga občina Domžale in odbor ZB Prevoje leta 1966.

Gospodarstvo in kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

V kraju sta gostilni in vulkanizer.

Opekarna[uredi | uredi kodo]

V Zaborštu, severno od Prevoj, je delovala opekarna, danes pa je v opuščenem glinokopu ribnik.

Hokejski klub Prevoje[uredi | uredi kodo]

Hokej ima na Prevojah dolgo tradicijo, saj so pozimi zamrznili ribniki, ki omogočajo drsanje. Klub je uspešno nastopal v slovenski ligi. V sedemdesetih letih 20. stoletja so si naredili tudi drsališče, ki pa je bilo pod električnim daljnovodom in ni nikoli obratovalo.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stane Stražar (1976). Črni graben. str. 500. 
  • Popis prebivalstva 2002; Statistični urad Republike Slovenije

Glej tudi[uredi | uredi kodo]