Zaobljuba Ludvika XIII.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zaobljuba Ludvika XIII.'
Le Vœu de Louis XIII
UmetnikJean Auguste Dominique Ingres
Leto1824
VrstaOlje na platnu
Mere424 cm × 263 cm
KrajMontaubanska stolnica

Zaobljuba Ludvika XIII. (francosko Le Vœu de Louis XIII) je slika Jean Auguste Dominique Ingresa iz leta 1824, zdaj v stolnici v Montaubanu. Prikazuje zaobljubo Ludvika XIII. Francoskega Devici Mariji. Gre za oljno sliko na platnu, ki meri 421 x 262 cm.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve jo je avgusta 1820 naročilo za stolnico svete Marije v Montaubanu[1][2]. Predmet slike naj bi bila zaobljuba Ludvika XIII. leta 1638, da bi svoje kraljestvo posvetil Devici po njenem vnebovzetju[3]. Ko je Ingres sprejel naročilo, je živel v Firencah. Čeprav je doživel uspeh kot portretni slikar, je bila njegova ambicija vzpostaviti ugled v bolj prestižnem žanru slikarstva, v zgodovinskem slikarstvu. V delo se je vrgel s svojo običajno skrbnostjo in štiri leta je veliko platno dokončal.

Z njim je odpotoval v Pariz oktobra 1824. To je bil kritični uspeh na Salonu tistega leta in je pozneje uveljavil Ingresa kot glavnega predstavnika klasicizma, v nasprotju z romantiko, ki jo je na istem Salonu predstavil Delacroix s sliko Masaker v Kiosu.[4]

Slika je zasnovana v rafaelovskem slogu, razmeroma brez arhaizmov, zaradi katerih se je v preteklosti zameril kritikom in je pomenila veliko vrnitev Ingresa v pariški umetnostni svet po letih v Rimu in Firencah in njegovo opustitev bolj drznega sloga. Ingres je postal slaven po vsej Franciji. Januarja 1825 mu je Karel X. Francoski podelil odlikovanje Red legije časti (Légion d'honneur), junija 1825 pa je bil izvoljen v Inštitut.

Za sliko so ohranjene številne risbe in slikarske študije v naravni velikosti. Majhna oljna skica kompozicije je v Musée Ingres v Montaubanu.[5]

Leta 1855 je Ingres ponovil figuri Device in otroka v akvarelu, Devica in otrok pri sv. Antonu Padovanskem in Leopoldu (Cambridge, Fogg Art Museum)[6].

Razstave[uredi | uredi kodo]

Velika slika je bila nameščena v severnem transeptu stolnice in je bila 5-krat prepeljana in razstavljena v Parizu:

  • Salon leta 1824
  • 1855 za Univerzalno razstavo
  • 1867 leto smrti Ingresa
  • 1967 za stoletnico smrti Ingresa
  • 2006 Le Louvre, 24. februar / 15. maj 2006, razstava Ingres

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Tinterow and Conisbee 1999, p. 548.
  2. Rosenblum 1986, p. 126.
  3. Arikha 1986, pp. 55–56.
  4. Ternois 1980, p. 70.
  5. Radius 1968, p. 102.
  6. Condon et al., pp. 134, 245.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Arikha, Avigdor. J.A.D. Ingres: Fifty Life Drawings from the Musée Ingres at Montauban. Houston: The Museum of Fine Arts, 1986. ISBN 0-89090-036-1
  • Condon, Patricia; Cohn, Marjorie B.; Mongan, Agnes. In Pursuit of Perfection: The Art of J.-A.-D. Ingres. Louisville: The J. B. Speed Art Museum, 1983. ISBN 0-9612276-0-5
  • Radius, Emilio. L'opera completa di Ingres. Milan: Rizzoli, 1968. OCLC 58818848
  • Rosenblum, Robert . Ingres, Paris, Cercle d'Art, coll. "La Bibliothèque des Grands Peintres", 1986. ISBN 2-7022-0192-X
  • Ternois, Daniel. Ingres, Paris, Fernand Nathan, 1980. ISBN 2-09-284-557-8
  • Tinterow, Gary; Conisbee, Philip; Naef, Hans. Portraits by Ingres: Image of an Epoch. New York: Harry N. Abrams, Inc., 1999. ISBN 0-8109-6536-4