Olje na platnu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slikanje z oljnatimi barvami je proces slikanja s pigmenti, ki so pomešani s suhim oljem. Slikarji so uporabljali različna olja za enake pigmente, odvisno od specifičnega pigmenta in efekta, ki so ga želeli doseči.

Umetniki so po navadi na platno najprej naredili skico z ogljem. Z raznimi primesmi kot je terpentin, so lahko pospešili sušenje slike. Barvo so nanašali v plasteh. Vsak naslednji sloj je bil bolj oljnat od prejšnjega, v nasprotnem primeru bo slika razpokala in se olupila. Za opazovalca je barva negibna, za umetnika pa je tekoča in jo je potrebno nanesti na platno. Po navadi so barvo nanašali s čopiči, čeprav je več različnih metod, med njimi tudi neposredno nanašanje barve iz tube. Čopiči so bili sprva iz živalske kože, kasneje pa so začeli uporabljati sintetična vlakna. Velikost, oblika in material čopiča je odvisen od učinka, ki ga želimo doseči. Izbiramo lahko med tistim s tanko konico (za detajle), ploskim (za debel nanos barv), ploskega z krajšimi dlakami ali ploskega z zaobljenimi robovi. Barva ostane mokra dalj časa kot kater drug material in tako omogoča slikarju,da spremeni barve, teksturo ali formo figure. Slikar lahko odstrani tudi cel sloj barve in začne na novo. To lahko naredi z terpentinom in krpo, vendar samo na mokri podlagi. Kar je suhega mora spraskati dol. Oljna barva se suši z oksidacijo in navadno lahko traja dan do dva tedna. Nekateri vzdrževalci slik menijo, da je slika resnično suha šele po 60ih ali 80ih letih.

Podlaga za nanašanje barv je bila navadno narejena iz platna, čeprav je danes bolj priljubljen bombaž. Slikarji so najprej pripravili lesen okvir, ki je lahko bil gibljiv ali čvrst. Potem je okoli ovil platno in ga na zadnji strani pričvrstil. Naslednji korak je bil nanos zaščitnega sloja. Uporabili so živalsko lepilo.