Zahodnoafriška epidemija ebole 2014

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prizadete države v Zahodni Afriki:
svetlo rdeča: končana epidemija
temno rdeča: epidemija v teku

Zahodnoafriška epidemija ebole je doslej največja epidemija te bolezni v zgodovini.[1][2] Smrtnost okužbe v tej epidemiji znaša do 70 %.[3][4][5] Pri bolnikih, ki so bili deležni bolnišnične oskrbe, je smrtnost nižja, in sicer 57–59%.[6]

Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen pa se je nato širila v Liberijo in Sierro Leone.[7] V Nigeriji je prišlo do manjšega izbruha – okužilo se je 20 ljudi, v Senegalu pa se je pojavil en okuženi bolnik; v obeh državah so konec oktobra razglasili odsotnost ebole.[8] V Maliju epidemija še poteka in doslej so poročali o več primerih okužbe.[9] V Združenih državah Amerike in Španiji je prišlo do prenosa okužbe na zdravstvene delavce z bolnikov, ki so jih prepeljali oziroma so prišli iz prizadetih zahodnoafriških držav, vendar se epidemija ni dalje razširila.[10][11] Epidemija v Demokratični republiki Kongo, ki je izbruhnila avgusta 2014, se je pojavila ločeno, kar so potrdile genetske raziskave povzročitelja.[12]

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Epidemijo povzroča vrsta Ebola Zaire.[13] Gre za človeka najnevarnejšo vrsto iz rodu ebolavirusov.[14][15]

Širjenje epidemije[uredi | uredi kodo]

  Lokalni prenos okužbe z razširjeno epidemijo: Gvineja, Sierra Leone, Liberija
  Lokalni prenos okužbe brez smrtnih primerov: Teksas, Španija
  Države z začetnim primerom s smrtnim izidom: Teksas, Mali
  Države z začetnim primerom brez smrtnega izida: New York
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri s smrtnim izidom: Španija, Nemčija, Nebraska
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri brez smrtnega primera: Georgia, Maryland, Velika Britanija, Francija, Norveška, Švica, Italija (ni označena)
  Primeri okužbe v preteklosti, vendar je epidemija razglašena za končano: Senegal, Nigerija

Izbruh ebole se je začel decembra 2013 v Gvineji, na tromeji z Liberijo in Sierra Leone, vendar so ga zaznali šele marca 2014. Zaradi velike mobilnosti, obstoječe infrastrukture in pogostih selitev se je okužba hitro razširila v sosednji državi.[13]

Ničti oziroma indeksni primer epidemije naj bi bil dvoletni otrok, Emile Ouamouno, ki je decembra 2014 umrl v gvinejski vasi Meliandou v prefekturi Guéckédou.[16][17] Njegove mati, sestra in stara mati so nato zbolele za podobno boleznijo in prav tako umrle. Ljudje, ki so se okužili s stikom s temi družinskimi člani, so nato prenesli okužbo v druge vasi.[18] Ebola je sicer pred tem predstavljala nevarnost v podsaharski Afriki, vendar ni nikoli izbruhnila v zahodnoafriških državah, kar je pripomoglo k neopaženemu širjenju okužbe več mesecev, preden so jo prepoznali kot ebolo.[18][17]

25. marca 2014 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sporočila, da je gvinejsko Ministrstvo za zdravje poročalo o izbruhu ebole v štirih jugovzhodnih okrožjih države ter o sumu na primere okužbe tudi v sosednjih Liberiji in Sierra Leonu. 24. marca 2014 je bilo v Gvineji 86 primerov suma na ebolo.[19] Pozno meseca maja se je izbruh razširil v gvinejsko prestolnico Conakry, v katerem živita okoli dva milijona prebivalcev.[19] 28. maja je število poročanih primerov okužbe narastlo na 281, od tega je 186 bolnikov umrlo.[19]

V Liberiji so v sredini aprila 2014 poročali o izbruhu v štirih okrožjih, v sredini junija pa so poročali o razširitvi epidemije v prestolnico Monrovio.[20][21] Epidemija se je nato razširila v Sierro Leone ter tam hitro napredovala. 17. julija 2014 so v Sierri Leone poročali o 442 primerih suma na okužbo z ebolo, kar je že prekoračilo število primerov v Liberiji in Gvineji.[22] 20. julija so v Sierri Leone poročali o nadaljnjih primerih v okrožju Bo ter kasneje julija še o prvih primerih v prestolnici Freetown.[23][24]

O prvem smrtnem primeru v Nigeriji so poročali 25. julija 2014,[25] in sicer je šlo za liberijsko-ameriškega državljana, ki je z letalom potoval iz Liberije v Nigerijo ter umrl v Lagosu kmalu po prihodu.[26] Med drugimi ukrepi za preprečitev epidemije v Nigeriji so spremljali osebe, ki so potencialno prišle v stik z bolnikom – v Lagosu so spremljali 353 in v Port Harcourtu 451 ljudi.[27] 22. septembra je SZO poročal o skupno 20 primerih okužbe v Nigeriji, od tega je 8 bolnikov umrlo. 20. novembra so pri SZO razglasili, da v Nigeriji ni več izbruha ebole, saj ni več prišlo do nove okužbe pri nobeni osebi, ki so jih spremljali.[28]

29. avgusta je senegalsko ministrstvo za zdravje poročalo o prvem primeru ebole v tej državi. Bolnik je bil gvinejski državljan, ki je bil izpostavljen virusu v domovini in so ga tam tudi spremljali, vendar je s kopenskim prometom potoval v Dakar, kjer je po prihodu zbolel.[29] Bolnik je kasneje okreval, SZO pa je 17. oktobra razglasil konec izbruha bolezni v Senegalu.[30]

V Španijo na zdravljenje so sprejeli dva španska zdravstvena delavca, ki sta se okužila z ebolo v zahodni Afriki. Oba bolnika sta umrla. Oktobra 2014 so pri medicinski sestri, ki je delala v zdravstvenem timu, ki je skrbel za prepeljana bolnika, diagnosticirali ebolo, pri čemer je prišlo do prvega prenosa okužbe zunaj Afrike. Medicinska sestra je okrevala; 19. oktobra so jo razglasili za nekužno.[31]

Primeri okužbe so se pojavili tudi v ZDA. Prvi diagnosticirani bolnik je bil Liberijec, ki je iz Liberije pripotoval k svoji družini v Teksas in ki je kasneje, 8. oktobra, v bolnišnici zaradi okužbe umrl. Z virusom sta se okužili tudi dve medicinski sestri, ki sta za liberijskega bolnika skrbeli v bolnišnici;[32] obe sta kasneje okrevali in 27. oktobra 2014 so s testi potrdili, da nista več okuženi. 23. oktobra 2014 so prvo okužbo potrdili v Maliju, in sicer pri dveletnemu dekletu, ki se je vrnilo iz Gvineje.[33][34] V novembru so poročali o nadaljnjih primerih okužbe v tej državi.[9]

V sredini novembra je SZO poročal, da kljub uradno prenizkim številkam poročanih primerov okužb in smrti pojavnost novih primerov v Gvineji in Liberiji več ni naraščala, v Sierri Leone pa je število novih primerov še vedno strmo naraščalo.[35]

Januarja 2015 je SZO sporočila, da je bilo število novih primerov v enem tednu prvič po juniju 2014 nižje od 100 v treh najbolj prizadetih državah. TNaposled so se pokazali uspehi napora oblasti, da zajezi prenos okužbe in nova njihova nova prioriteta je tako postalo končanje epidemije.[35]

Spodnja preglednica prikazuje epidemiologijo izbruha po posamezni državi.

Država Št. primerov Št. smrti Datum podatka
21. 11. 2014
Zastava Liberije Liberija 9.526 4.264 15. marec 2015[36]
Zastava Sierre Leone Sierra Leone 11.751 3.691 15. marec 2015[36]
Zastava Gvineje Gvineja 3.389 2.224 15. marec 2015[36]
Zastava Nigerije Nigerija 20 8 konec izbruha 20. 10. 2014[37]
Zastava Malija Mali 8 6 23. 11. 2014.)}}[38]
Flag of the United States ZDA 4 1 konec izbruha 21. 12. 2014[39]
Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 1 0 konec izbruha 10. marca 2015[40]
Zastava Senegala Senegal 1 0 konec izbruha 17. 10. 2014[41]
Zastava Španije Španija 1 0 konec izbruha 2. 12. 2014.[42]
Skupaj 24.701 10.194 15. marec 2015

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Chronology of Ebola Hemorrhagic Fever Outbreaks". Centers for Disease Control and Prevention. 24. 6. 2014. Pridobljeno dne 25. 6. 2014. 
  2. ↑ "Ebola 2014 — New Challenges, New Global Response and Responsibility". The New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  3. ↑ WHO Ebola Response Team (23. 9. 2014). "Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections". New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 23. 9. 2014. ...we estimate that the case fatality rate is 70.8% (95% confidence interval [CI], 69 to 73) among persons with known clinical outcome of infection. 
  4. ↑ "Case Fatality Rate for ebolavirus". Ebola data and statistics. 2015. Pridobljeno dne 28. 1. 2015. 
  5. ↑ "Ebola response roadmap - Situation report - 31 December 2014" (PDF). World Health organization. 31 December 2014. Pridobljeno dne 1 January 2015. The reported case fatality rate in the three intense-transmission countries among all cases for whom a definitive outcome is known is 71%. 
  6. ↑ "Ebola Situation report". Ebola data and statistics. World Health Organization. 12 January 2015. Pridobljeno dne 28. 1. 2015. 
  7. ↑ WHO Ebola Response Team (23. 9. 2014). "Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections". New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 23. 9. 2014. 
  8. ↑ "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE" (PDF). World Health organization. 7 November 2014. Pridobljeno dne 7. 11. 2014. 
  9. ↑ 9,0 9,1 "UPDATE 1-Mali confirms new case of Ebola, locks down Bamako clinic". Pridobljeno dne 15. 11. 2014. 
  10. ↑ "Una enfermera que atendió al misionero fallecido García Viejo, contagiada de ébola" (španščina). El Mundo. 6. 10. 2014. Pridobljeno dne 6. 10. 2014. 
  11. ↑ "A concrete response to the Ebola outbreak cannot wait". MSF. Pridobljeno dne 9. 10. 2014. 
  12. ↑ "Virological analysis: no link between Ebola outbreaks in west Africa and Democratic Republic of Congo". WHO. 2. 9. 2014. Pridobljeno dne 7. 9. 2014. 
  13. ↑ 13,0 13,1 Kotar T. Virusna bolezen ebola. Infektološki simpozij 2014: Okužbe pri bolnikih z imunskimi pomanjkljivostmi, Ljubljana, oktober 2014: 22–26.
  14. ↑ Gire, S. K.; Goba, A.; Andersen, K. G.; et al. (28 August 2014). "Genomic surveillance elucidates Ebola virus origin and transmission during the 2014 outbreak". Science 345 (6202): 1369–1372. doi:10.1126/science.1259657. 
  15. ↑ Kuhn, Jens H.; Becker, Stephan; Ebihara, Hideki; et al. (30 October 2010). "Proposal for a revised taxonomy of the family Filoviridae: classification, names of taxa and viruses, and virus abbreviations". Archives of Virology 155 (12): 2083–2103. PMC 3074192. PMID 21046175. doi:10.1007/s00705-010-0814-x. Pridobljeno dne 15 October 2014. 
  16. ↑ "Ebola: Patient zero was a toddler in Guinea - CNN.com". CNN. 28. 10. 2014. Pridobljeno dne 29. 10. 2014. 
  17. ↑ 17,0 17,1 Baize, Sylvain; Pannetier, Delphine; Oestereich, Lisa; Rieger, Toni (16. 4. 2014). "Emergence of Zaire Ebola Virus Disease in Guinea — Preliminary Report". New England Journal of Medicine 371 (15): 1418–1425. PMID 24738640. doi:10.1056/NEJMoa1404505. 
  18. ↑ 18,0 18,1 Grady, Denise; Fink, Sheri (9 August 2014). "Tracing Ebola's Breakout to an African 2-Year-Old". The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 14. 8. 2014. 
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 "Previous Updates: 2014 West Africa Outbreak". Centers for Disease Control and Prevention. 
  20. ↑ "Seven die in Monrovia Ebola outbreak". BBC News. 17. 6. 2014. Pridobljeno dne 28. 7. 2014. 
  21. ↑ "Ebola virus disease, West Africa (Situation as of 16 April 2014)". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  22. ↑ "Ebola virus disease, West Africa – update 18 July 2014". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  23. ↑ "Sierra Leone hunts Ebola patient kidnapped in Freetown". BBC News. 25. 7. 2014. Pridobljeno dne 27. 7. 2014. 
  24. ↑ "Ebola outbreak: Sierra Leone escaped patient dies". BBC News. 27. 7. 2014. Pridobljeno dne 27. 7. 2014. 
  25. ↑ "Ebola virus disease, West Africa – update 25 July 2014". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  26. ↑ Wesee, Ben P. (4. 8. 2014). "I'm ok - Nigerian Ambassador Assures Public". The New Dawn, Monrovia. Pridobljeno dne 7. 8. 2014. 
  27. ↑ "Worst-ever Ebola outbreak, by the numbers". CBC News. Pridobljeno dne 16. 9. 2014. 
  28. ↑ "Ebola crisis: Nigeria declared free of virus". BBC News. 20. 10. 2014. Pridobljeno dne 20. 10. 2014. 
  29. ↑ "Ebola virus disease – Senegal". World Health Organization. 29. 3. 2014. Pridobljeno dne 1. 9. 2014. 
  30. ↑ "WHO - Are the Ebola outbreaks in Nigeria and Senegal over?". Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  31. ↑ "Spanish Nurse Who Contracted Ebola Appears Free of Virus: Officials - NBC News". NBC News. 
  32. ↑ "Dallas nurse Nina Pham will be transferred to NIH facility in Bethesda, Md.". Washington Post. Pridobljeno dne 16. 10. 2014. 
  33. ↑ "1st Ebola Case in W. African Nation of Mali". ABC News. Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  34. ↑ "BBC News - Ebola crisis: Mali confirms first infection case". BBC News. Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  35. ↑ 35,0 35,1 "Ebola response roadmap - Situation report". WHO. 12 November 2014. Pridobljeno dne 16. 11. 2014.  Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani World Health Organization so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  36. ↑ 36,0 36,1 36,2 "Ebola data and statistics - Situation summary: Data published on 17 March 2015". 17. 3. 2015. Pridobljeno dne 19. 3. 2015. 
  37. ↑ "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization: "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization. 14 November 2014. Retrieved 15 November 2014.. 14. 11. 2014. Pridobljeno: 15. 11. 2014.
  38. ↑ "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT" (PDF). Svetovna zdravstvena organizacija. 26. 11. 2014. Pridobljeno dne 27. 11. 2014. 
  39. ↑ "Ebola response roadmap - Situation report 24 December 2014". World Health organization. 26. 12. 2014. Pridobljeno dne 29. 12. 2014. 
  40. ↑ "WHO/Europe -United Kingdom is declared free of Ebola virus disease". who.int. Pridobljeno dne 11. 3. 2015. 
  41. ↑ WHO: EBOLA RESPONSE ROADMAP UPDATE-17. 10. 2014: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/136645/1/roadmapupdate17Oct14_eng.pdf?ua=1, vpogled: 23. 11. 2014.
  42. ↑ "WHO Says Spain Ebola-Free Following Nurse Recovery". ABC News. 2. 12. 2014. Pridobljeno dne 2. 12. 2014. 
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodnoafriška_epidemija_ebole_2014&oldid=4830208«