Zahodnoafriška epidemija ebole 2014

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prizadete države v Zahodni Afriki:
svetlo rdeča: končana epidemija
temno rdeča: epidemija v teku

Zahodnoafriška epidemija ebole je doslej največja epidemija te bolezni v zgodovini.[1][2] Smrtnost okužbe v tej epidemiji znaša do 70 %.[3][4][5] Pri bolnikih, ki so bili deležni bolnišnične oskrbe, je smrtnost nižja, in sicer 57–59%.[6]

Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen pa se je nato širila v Liberijo in Sierro Leone.[7] V Nigeriji je prišlo do manjšega izbruha – okužilo se je 20 ljudi, v Senegalu pa se je pojavil en okuženi bolnik; v obeh državah so konec oktobra razglasili odsotnost ebole.[8] V Maliju epidemija še poteka in doslej so poročali o več primerih okužbe.[9] V Združenih državah Amerike in Španiji je prišlo do prenosa okužbe na zdravstvene delavce z bolnikov, ki so jih prepeljali oziroma so prišli iz prizadetih zahodnoafriških držav, vendar se epidemija ni dalje razširila.[10][11] Epidemija v Demokratični republiki Kongo, ki je izbruhnila avgusta 2014, se je pojavila ločeno, kar so potrdile genetske raziskave povzročitelja.[12]

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Epidemijo povzroča vrsta Ebola Zaire.[13] Gre za človeka najnevarnejšo vrsto iz rodu ebolavirusov.[14][15]

Širjenje epidemije[uredi | uredi kodo]

  Lokalni prenos okužbe z razširjeno epidemijo: Gvineja, Sierra Leone, Liberija
  Lokalni prenos okužbe brez smrtnih primerov: Teksas, Španija
  Države z začetnim primerom s smrtnim izidom: Teksas, Mali
  Države z začetnim primerom brez smrtnega izida: New York
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri s smrtnim izidom: Španija, Nemčija, Nebraska
  Zdravstveno nadzorovano uvoženi primeri brez smrtnega primera: Georgia, Maryland, Velika Britanija, Francija, Norveška, Švica, Italija (ni označena)
  Primeri okužbe v preteklosti, vendar je epidemija razglašena za končano: Senegal, Nigerija

Izbruh ebole se je začel decembra 2013 v Gvineji, na tromeji z Liberijo in Sierra Leone, vendar so ga zaznali šele marca 2014. Zaradi velike mobilnosti, obstoječe infrastrukture in pogostih selitev se je okužba hitro razširila v sosednji državi.[13]

Ničti oziroma indeksni primer epidemije naj bi bil dvoletni otrok, Emile Ouamouno, ki je decembra 2014 umrl v gvinejski vasi Meliandou v prefekturi Guéckédou.[16][17] Njegove mati, sestra in stara mati so nato zbolele za podobno boleznijo in prav tako umrle. Ljudje, ki so se okužili s stikom s temi družinskimi člani, so nato prenesli okužbo v druge vasi.[18] Ebola je sicer pred tem predstavljala nevarnost v podsaharski Afriki, vendar ni nikoli izbruhnila v zahodnoafriških državah, kar je pripomoglo k neopaženemu širjenju okužbe več mesecev, preden so jo prepoznali kot ebolo.[18][17]

25. marca 2014 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sporočila, da je gvinejsko Ministrstvo za zdravje poročalo o izbruhu ebole v štirih jugovzhodnih okrožjih države ter o sumu na primere okužbe tudi v sosednjih Liberiji in Sierra Leonu. 24. marca 2014 je bilo v Gvineji 86 primerov suma na ebolo.[19] Pozno meseca maja se je izbruh razširil v gvinejsko prestolnico Conakry, v katerem živita okoli dva milijona prebivalcev.[19] 28. maja je število poročanih primerov okužbe narastlo na 281, od tega je 186 bolnikov umrlo.[19]

V Liberiji so v sredini aprila 2014 poročali o izbruhu v štirih okrožjih, v sredini junija pa so poročali o razširitvi epidemije v prestolnico Monrovio.[20][21] Epidemija se je nato razširila v Sierro Leone ter tam hitro napredovala. 17. julija 2014 so v Sierri Leone poročali o 442 primerih suma na okužbo z ebolo, kar je že prekoračilo število primerov v Liberiji in Gvineji.[22] 20. julija so v Sierri Leone poročali o nadaljnjih primerih v okrožju Bo ter kasneje julija še o prvih primerih v prestolnici Freetown.[23][24]

O prvem smrtnem primeru v Nigeriji so poročali 25. julija 2014,[25] in sicer je šlo za liberijsko-ameriškega državljana, ki je z letalom potoval iz Liberije v Nigerijo ter umrl v Lagosu kmalu po prihodu.[26] Med drugimi ukrepi za preprečitev epidemije v Nigeriji so spremljali osebe, ki so potencialno prišle v stik z bolnikom – v Lagosu so spremljali 353 in v Port Harcourtu 451 ljudi.[27] 22. septembra je SZO poročal o skupno 20 primerih okužbe v Nigeriji, od tega je 8 bolnikov umrlo. 20. novembra so pri SZO razglasili, da v Nigeriji ni več izbruha ebole, saj ni več prišlo do nove okužbe pri nobeni osebi, ki so jih spremljali.[28]

29. avgusta je senegalsko ministrstvo za zdravje poročalo o prvem primeru ebole v tej državi. Bolnik je bil gvinejski državljan, ki je bil izpostavljen virusu v domovini in so ga tam tudi spremljali, vendar je s kopenskim prometom potoval v Dakar, kjer je po prihodu zbolel.[29] Bolnik je kasneje okreval, SZO pa je 17. oktobra razglasil konec izbruha bolezni v Senegalu.[30]

V Španijo na zdravljenje so sprejeli dva španska zdravstvena delavca, ki sta se okužila z ebolo v zahodni Afriki. Oba bolnika sta umrla. Oktobra 2014 so pri medicinski sestri, ki je delala v zdravstvenem timu, ki je skrbel za prepeljana bolnika, diagnosticirali ebolo, pri čemer je prišlo do prvega prenosa okužbe zunaj Afrike. Medicinska sestra je okrevala; 19. oktobra so jo razglasili za nekužno.[31]

Primeri okužbe so se pojavili tudi v ZDA. Prvi diagnosticirani bolnik je bil Liberijec, ki je iz Liberije pripotoval k svoji družini v Teksas in ki je kasneje, 8. oktobra, v bolnišnici zaradi okužbe umrl. Z virusom sta se okužili tudi dve medicinski sestri, ki sta za liberijskega bolnika skrbeli v bolnišnici;[32] obe sta kasneje okrevali in 27. oktobra 2014 so s testi potrdili, da nista več okuženi. 23. oktobra 2014 so prvo okužbo potrdili v Maliju, in sicer pri dveletnemu dekletu, ki se je vrnilo iz Gvineje.[33][34] V novembru so poročali o nadaljnjih primerih okužbe v tej državi.[9]

V sredini novembra je SZO poročal, da kljub uradno prenizkim številkam poročanih primerov okužb in smrti pojavnost novih primerov v Gvineji in Liberiji več ni naraščala, v Sierri Leone pa je število novih primerov še vedno strmo naraščalo.[35]

Januarja 2015 je SZO sporočila, da je bilo število novih primerov v enem tednu prvič po juniju 2014 nižje od 100 v treh najbolj prizadetih državah. TNaposled so se pokazali uspehi napora oblasti, da zajezi prenos okužbe in nova njihova nova prioriteta je tako postalo končanje epidemije.[35]

Spodnja preglednica prikazuje epidemiologijo izbruha po posamezni državi.

Država Št. primerov Št. smrti Datum podatka
21. 11. 2014
Zastava Liberije Liberija 9.526 4.264 15. marec 2015[36]
Zastava Sierre Leone Sierra Leone 11.751 3.691 15. marec 2015[36]
Zastava Gvineje Gvineja 3.389 2.224 15. marec 2015[36]
Zastava Nigerije Nigerija 20 8 konec izbruha 20. 10. 2014[37]
Zastava Malija Mali 8 6 23. 11. 2014.)}}[38]
Flag of the United States ZDA 4 1 konec izbruha 21. 12. 2014[39]
Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 1 0 konec izbruha 10. marca 2015[40]
Zastava Senegala Senegal 1 0 konec izbruha 17. 10. 2014[41]
Zastava Španije Španija 1 0 konec izbruha 2. 12. 2014.[42]
Skupaj 24.701 10.194 15. marec 2015

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Chronology of Ebola Hemorrhagic Fever Outbreaks". Centers for Disease Control and Prevention. 24. 6. 2014. Pridobljeno dne 25. 6. 2014. 
  2. "Ebola 2014 — New Challenges, New Global Response and Responsibility". The New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  3. WHO Ebola Response Team (23. 9. 2014). "Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections". New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 23. 9. 2014. ...we estimate that the case fatality rate is 70.8% (95% confidence interval [CI], 69 to 73) among persons with known clinical outcome of infection. 
  4. "Case Fatality Rate for ebolavirus". Ebola data and statistics. 2015. Pridobljeno dne 28. 1. 2015. 
  5. "Ebola response roadmap - Situation report - 31 December 2014" (PDF). World Health organization. 31 December 2014. Pridobljeno dne 1 January 2015. The reported case fatality rate in the three intense-transmission countries among all cases for whom a definitive outcome is known is 71%. 
  6. "Ebola Situation report". Ebola data and statistics. World Health Organization. 12 January 2015. Pridobljeno dne 28. 1. 2015. 
  7. WHO Ebola Response Team (23. 9. 2014). "Ebola Virus Disease in West Africa — The First 9 Months of the Epidemic and Forward Projections". New England Journal of Medicine. Pridobljeno dne 23. 9. 2014. 
  8. "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE" (PDF). World Health organization. 7 November 2014. Pridobljeno dne 7. 11. 2014. 
  9. 9,0 9,1 "UPDATE 1-Mali confirms new case of Ebola, locks down Bamako clinic". Pridobljeno dne 15. 11. 2014. 
  10. "Una enfermera que atendió al misionero fallecido García Viejo, contagiada de ébola" (španščina). El Mundo. 6. 10. 2014. Pridobljeno dne 6. 10. 2014. 
  11. "A concrete response to the Ebola outbreak cannot wait". MSF. Pridobljeno dne 9. 10. 2014. 
  12. "Virological analysis: no link between Ebola outbreaks in west Africa and Democratic Republic of Congo". WHO. 2. 9. 2014. Pridobljeno dne 7. 9. 2014. 
  13. 13,0 13,1 Kotar T. Virusna bolezen ebola. Infektološki simpozij 2014: Okužbe pri bolnikih z imunskimi pomanjkljivostmi, Ljubljana, oktober 2014: 22–26.
  14. Gire, S. K.; Goba, A.; Andersen, K. G.; et al. (28 August 2014). "Genomic surveillance elucidates Ebola virus origin and transmission during the 2014 outbreak". Science 345 (6202): 1369–1372. doi:10.1126/science.1259657. 
  15. Kuhn, Jens H.; Becker, Stephan; Ebihara, Hideki; et al. (30 October 2010). "Proposal for a revised taxonomy of the family Filoviridae: classification, names of taxa and viruses, and virus abbreviations". Archives of Virology 155 (12): 2083–2103. PMC 3074192. PMID 21046175. doi:10.1007/s00705-010-0814-x. Pridobljeno dne 15 October 2014. 
  16. "Ebola: Patient zero was a toddler in Guinea - CNN.com". CNN. 28. 10. 2014. Pridobljeno dne 29. 10. 2014. 
  17. 17,0 17,1 Baize, Sylvain; Pannetier, Delphine; Oestereich, Lisa; Rieger, Toni (16. 4. 2014). "Emergence of Zaire Ebola Virus Disease in Guinea — Preliminary Report". New England Journal of Medicine 371 (15): 1418–1425. PMID 24738640. doi:10.1056/NEJMoa1404505. 
  18. 18,0 18,1 Grady, Denise; Fink, Sheri (9 August 2014). "Tracing Ebola's Breakout to an African 2-Year-Old". The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 14. 8. 2014. 
  19. 19,0 19,1 19,2 "Previous Updates: 2014 West Africa Outbreak". Centers for Disease Control and Prevention. 
  20. "Seven die in Monrovia Ebola outbreak". BBC News. 17. 6. 2014. Pridobljeno dne 28. 7. 2014. 
  21. "Ebola virus disease, West Africa (Situation as of 16 April 2014)". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  22. "Ebola virus disease, West Africa – update 18 July 2014". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  23. "Sierra Leone hunts Ebola patient kidnapped in Freetown". BBC News. 25. 7. 2014. Pridobljeno dne 27. 7. 2014. 
  24. "Ebola outbreak: Sierra Leone escaped patient dies". BBC News. 27. 7. 2014. Pridobljeno dne 27. 7. 2014. 
  25. "Ebola virus disease, West Africa – update 25 July 2014". WHO. Pridobljeno dne 18. 9. 2014. 
  26. Wesee, Ben P. (4. 8. 2014). "I'm ok - Nigerian Ambassador Assures Public". The New Dawn, Monrovia. Pridobljeno dne 7. 8. 2014. 
  27. "Worst-ever Ebola outbreak, by the numbers". CBC News. Pridobljeno dne 16. 9. 2014. 
  28. "Ebola crisis: Nigeria declared free of virus". BBC News. 20. 10. 2014. Pridobljeno dne 20. 10. 2014. 
  29. "Ebola virus disease – Senegal". World Health Organization. 29. 3. 2014. Pridobljeno dne 1. 9. 2014. 
  30. "WHO - Are the Ebola outbreaks in Nigeria and Senegal over?". Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  31. "Spanish Nurse Who Contracted Ebola Appears Free of Virus: Officials - NBC News". NBC News. 
  32. "Dallas nurse Nina Pham will be transferred to NIH facility in Bethesda, Md.". Washington Post. Pridobljeno dne 16. 10. 2014. 
  33. "1st Ebola Case in W. African Nation of Mali". ABC News. Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  34. "BBC News - Ebola crisis: Mali confirms first infection case". BBC News. Pridobljeno dne 24. 10. 2014. 
  35. 35,0 35,1 "Ebola response roadmap - Situation report". WHO. 12 November 2014. Pridobljeno dne 16. 11. 2014.  Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani World Health Organization so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  36. 36,0 36,1 36,2 "Ebola data and statistics - Situation summary: Data published on 17 March 2015". 17. 3. 2015. Pridobljeno dne 19. 3. 2015. 
  37. "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization: "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT UPDATE". World Health organization. 14 November 2014. Retrieved 15 November 2014.. 14. 11. 2014. Pridobljeno: 15. 11. 2014.
  38. "EBOLA RESPONSE ROADMAP SITUATION REPORT" (PDF). Svetovna zdravstvena organizacija. 26. 11. 2014. Pridobljeno dne 27. 11. 2014. 
  39. "Ebola response roadmap - Situation report 24 December 2014". World Health organization. 26. 12. 2014. Pridobljeno dne 29. 12. 2014. 
  40. "WHO/Europe -United Kingdom is declared free of Ebola virus disease". who.int. Pridobljeno dne 11. 3. 2015. 
  41. WHO: EBOLA RESPONSE ROADMAP UPDATE-17. 10. 2014: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/136645/1/roadmapupdate17Oct14_eng.pdf?ua=1, vpogled: 23. 11. 2014.
  42. "WHO Says Spain Ebola-Free Following Nurse Recovery". ABC News. 2. 12. 2014. Pridobljeno dne 2. 12. 2014.