Ogled vira Zahodna Bengalija

{{Infopolje Država
|color           = blue
|native_name     = পশ্চিমবঙ্গ<br />West Bengal
|conventional_long_name = Zahodna Bengalija
|common_name     = 
|common_name2    = 
|image_flag      = 
|image_coat      =
|symbol_type     = 
|national_motto  = 
|image_map       = IN-WB.svg 
| map_alt                = 
| map_caption            = Lega Zahodne Bengalije v Indiji 
| latd = 22 | latm = 34 | latNS = N
| longd = 88 | longm = 22 | longEW = E
| coor_pinpoint          = 
| coordinates_display    = inline,title
| coordinates_format     = dms
| coordinates_region     = IN-WB
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{flag|Indija}}
| established_title      = Ustanovitev
| established_date       = 26. januar 1960{{ref|cap|†}}
|national_anthem = 
|other_symbol_type = 
|other_symbol    = 
|languages_type  = Uradni jezik
|languages       = [[bengalščina]]  angleščina 
|capital         = [[Kalkuta]]
|largest_city    = [[Kalkuta]]
|demonym         = 
|government_type = 
|leader_title1   = [[guverner]]:
|leader_name1    = 
|leader_title2   = [[predsednik vlade]]:
|leader_name2    = [
|leader_title3   = [[parlament]]:
|leader_name3    = enodomni (295 sedežev)
|area_km2        = 88.752
|area_rank       = 
|area_magnitude  = 1 E11
|percent_water   = 
|population_estimate      = 
|population_estimate_year = 
|population_estimate_rank = 
|population_census        = 91.347.736<ref name="2011 pp tableA2">{{navedi splet |url= http://www.censusindia.gov.in/2011-prov-results/prov_data_products_wb.html |title= Area, population, decennial growth rate and density for 2001 and 2011 at a glance for West Bengal and the districts: provisional population totals paper 1 of 2011: West Bengal |publisher= Registrar General & Census Commissioner, India |accessdate=26 January 2012}}</ref>|population_census_year   = 2011
|population_density_km2   = 1.029 preb.
|population_density_rank  = 
|GDP_PPP_year     = 2023
|GDP_PPP          = 
|GDP_PPP_rank     = 
|GDP_PPP_per_capita      = 
|GDP_PPP_per_capita_rank = 
|GDP_nominal      = 
|GDP_nominal_rank = 
|GDP_nominal_year = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year     = 2022
|HDI          = 0,674<ref name="snhdi-gdl">{{navedi splet |title=Sub-national HDI – Area Database |url=https://ceda.ashoka.edu.in/hdi-how-states-fare-in-human-development/ |website=Global Data Lab |publisher=Institute for Management Research, Radboud University |access-date=25 September 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180923120638/https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |archive-date=23 September 2018 |url-status=live}}</ref>
|HDI_rank     = 24.
|HDI_category = 
|Gini      = 
|Gini_year = 
|sovereignty_type   = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|sovereignty_note   = {{IND}}
|established_event1 = ustanovitev
|established_date1  = 26. januar 1950
|established_event2 = 
|established_date2  = 
|currency       = 
|currency_code  = 
|time_zone      = [[indijski standardni čas|IST]]
|utc_offset     = +5:30
|time_zone_DST  = ne upoštevajo
|utc_offset_DST = +5:30
|cctld          = 
|calling_code   = 
| website          = {{URL|http://wb.gov.in/}}
|footnotes      = {{designation list | embed = yes
| designation1            = WHS
| designation1_offname    = Durga Puja in Kolkata
| designation1_date       = 2021 <ref>{{navedi novice |date=16 December 2021 |title=Kolkata's Durga Puja gets World heritage tag |work=The Times of India|url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/kolkata-durga-puja-finds-place-on-unesco-intangible-cultural-heritage-list/articleshow/88308601.cms |access-date=5 March 2023}}</ref> 
| designation1_type       = kulturno
| designation1_criteria   = 
| designation1_number     = 
| designation1_free1name  = Zasedanje
| designation1_free1value = 16.
| designation1_free2name  = Uveljavljenost
| designation1_free2value = Prvič v Aziji v kategoriji "Nesnovna kulturna dediščina človeštva"
| embedded2 = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| official_name = Sundarbans National Park
| location = Zahodna Bengalija, [[Indija]]
| includes = {{flatlist|
# [[Narodni park Sundarbans]]
}}
}}
}}
}}
'''Zahodna Bengalija''' ({{jezik-bn|Poshchim Bongo}}, {{IPA-bn|ˈpoʃtʃim ˈbɔŋɡo|pron|LL-Q9610 (ben)-Titodutta-পশ্চিমবঙ্গ.wav}}, okrajšava '''WB''') je zvezna država v okviru [[Indija|Indije]]. Nahaja se na vzhodu Indije ob [[Bengalski zaliv|Bengalskem zalivu]]. Je četrta najbolj obljudena zvezna država v Indiji s preko 91 milijoni prebivalcev (po podatkih za 2011). Njeno ozemlje je na območju 34.267 km². Je del bengalskega etničnega območja in meji na [[Bangladeš]] na vzhodu, na [[Nepal]] in [[Butan (država)|Butan]] na severu; mejo ima tudi s petimi indijskimi zveznimi državami: [[Odiša]], [[Džarkand]], [[Bihar]], [[Sikim]] in [[Asam]]. 

Glavno mesto je [[Kalkuta]] (Kalkuta), ki je sedmo največje mesto v Indiji. V geografskem smislu Zahodna Bengalija obsega [[Dardžilinško himalajsko hribovje]] na skrajnem severu države, območje [[Delta Gangesa]], regijo [[Rarh]] in pa priobalni [[Sundarbans]]. Glavna narodnostno-etnična skupnost so [[Bengalci]], oziroma Hindujski Bengalci, ki predstavljajo demografsko večino.

Bengalija je prišla pod oblast [[Britanska Vzhodnoindijska družba|Britanske Vzhodnoindijske družbe]] po vojaški zmagi leta 1757 in Kalkuta je bila od takrat glavno mesto [[Britanska Indija|Britanske Indije]]. Dolgo obdobje britanske uprave je prineslo razmah »zahodnega izobraževanja« in Bengalski britanski uradniki so množično služili v drugih delih Britanske Indije. Bengalija je bila z indijsko osamosvojitvijo leta 1947 razdeljena po verski osnovi v dva dela: Zahodno Bengalijo – indijsko zvezno državo s hindujsko večino  – in »Vzhodno Bengalijo« z muslimansko večino - kot del novonastalega Vzhodnega Pakistana, ki je leta 1971 postal [[Bangladeš]]. Zahodna Bengalija je znana tudi po tem, da je v tej indijski zvezni državi med letoma 1977 in 2011 vladala Komunistična partija in je tako dosegla svetovni rekord po najdaljšem vladanju komunistične vlade.

Zahodna Bengalija je tudi znana kot »kulturna prestolnica Indije«. Slovi po bogati kulturni dediščini, z razvitim kulturnim udejstvovanjem številnih kulturnih inštitucij in kulturnih ustvarjalcev vključujoč nobelovca [[Rabindranath Tagore]]-ja, številnih glasbenikov, filmskih producentov in drugih umetnikov kot so igralci, slikarji in kiparji. V Kalkuti je bilo izdanih kar šest del sodobnega slovenskega literarnega avtorja [[Evald Flisar|Evalda Flisarja]] v številnih ponatisih in več odrskih izvedbah. 

==Zgodovina==
===Antika===
[[Slika:East-Hem 323bc.jpg|thumb|[[Gangaridai]] leta 323 pr.n.š.]]
V zvezni državi so izkopali orodja iz [[kamena doba|kamene dobe]], stara 20.000 let, kar kaže na človeško prisotnost 8000 let prej, kot so mislili znanstveniki.<ref>{{navedi novice |title=History of Bengal just got a lot older |first=Sebanti |last=Sarkar |url=http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |newspaper=The Telegraph |location=Calcutta, India |date=28 March 2008 |access-date = 13 September 2010 |quote=Humans walked on Bengal's soil 20,000 years ago, archaeologists have found out, pushing the state's pre-history back by some 8,000 years. |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110912042911/http://www.telegraphindia.com/1080328/jsp/frontpage/story_9067406.jsp |archive-date = 12 September 2011 }}</ref> Po indijskem epu ''[[Mahabharata]]'' je bila regija del kraljestva Vanga.<ref>{{navedi knjigo |last=Sen |first=S. N. |title=Ancient Indian History And Civilization |url=https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |year=1999 |publisher=New Age International |isbn=978-81-224-1198-0 |pages=273–274 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160101213233/https://books.google.com/books?id=Wk4_ICH_g1EC |archive-date = 1 January 2016 }}</ref> V bengalski regiji je bilo prisotnih več vedskih kraljestev, vključno z Vango, Rarhom, Pundravardhano in kraljestvom Suhma.

Najzgodnejšo omembo Bengalije zasledimo v starogrških virih okoli leta 100 pr. n. št. ko je omenjena dežela, ki ji vlada kralj Xandrammes imenovan Gangaridai. Beseda domnevno izhaja iz ''Gangahrd'' (dežela z Gangesom v njenem osrčju) in nakazuje na območje v Bengaliji.<ref name=Gangaridai>{{navedi knjigo|last=Chowdhury |first=AM |year=2012|chapter=Gangaridai|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Gangaridai|editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> Kasneje v obdobju med 3. in 6. stoletjem je bilo na tem območju kraljestvo Magadha, ki je spadalo v [[Guptski imperij]].

===Srednji vek===
{{Glej tudi|Imperij Pala|Imperij Sena|Bengalski sultanat}}
[[Slika:Asia 800ad.jpg|thumb|Imperij Pala okoli leta 800]]
[[Slika:WLA lacma Bangladesh Dinajpur District Dancing Ganesha.jpg|thumb|left|Umetnost iz Imperija Sena, iz 11. stoletja]]
[[Slika:Dakhil Darwaza.JPG|thumb|Mestna vrata v mesto Lakhnauti]]
Prvi v pisnih virih znani kralji Bengalije so bili Šašanka, ki so vladali v zgodnjem 7. stoletju.<ref name=shashankabanglaped>{{navedi knjigo|last=Bhattacharyya |first=PK |year=2012|chapter=Shashanka|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Shashanka|editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> Po obdobju anarhije je leta 750 na oblast prišel kralj Gopala. Ta je ustanovil Bengalski budistični [[Imperij Pala]], ki je vladal celotni regiji naslednjih štiristo let ter se razširil čez večji del [[Južna Azija|Južne Azije]]: od [[Asam]]a na severovzhodu, do [[Kabul]]a na zahodu, in do [[Andra Pradeš]]a na jugu. [[Atiša]] je bil priznan Bengalski budistični učitelj, ki je zaslužen za ponovno obuditev [[budizem|budizma]] v [[Tibet]]u in je tudi imel funkcijo [[opat]]a na Univerzi Vikramšila.

Dinastijo Pala je kasneje nasledilo za kratek čas hindujsko kraljestvo [[Imperij Sena|Sena]]. V 12. stoletju so [[islam]] v Bengalijo razširili [[Sufizem|Sufijski]] misijonarji. Vzporedno je muslimanska osvojitev ozemlja pomagala tudi razširiti Islam po celotni regiji.<ref name=islambanglaped>{{navedi knjigo|last=Karim |first=Abdul |year=2012|chapter=Islam, Bengal|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Islam,_Bengal |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref> To se je zgodilo, ko je Bakhtijar Khildži, general turškega porekla v imenu [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], premagal  Lakšman Seno iz dinastije Sena in zavzel pretežni del Bengalije. Tako so potem območju vladale dinastije [[sultan]]ov in fevdalnih gospodarjev [[Bengalski Sultanat|Bengalskega sultanata]] za naslednjih nekaj stoletij.

=== Pozni srednji vek in zgodnja moderna doba ===
[[Slika:Malda ~ Adina Mosque 5.JPG|thumb|left|Ruševine kraljevske mošeje Adina]]
[[Slika:Bishnupur Rashmancha.jpg|thumb|Mesto templjev [[Bišnupur, Bankura|Bišnupur]] ima več mogočnih hindujskih templjev]]
Muslimansko zavzetje Bengalije je pomagalo pri širitvi islama po celi regiji. Čeprav je velik del prebivalstva vzhodne in osrednje Bengalije postal muslimanski, je hinduizem ostal dominantna religija v južni Bengaliji in ostal pod močnim vplivom Vaišnavizma. Manjše hindujske državice ali gospostva ter [[Kraljevina Bhati]] so še naprej vladali delom Bengalije. Bengalski sultanat je bil prekinjen za 20 let z uporom Hindujcev pod vodstvom Radža Ganeša. V začetku 14. stoletja je islam na območje Silhet regije uvedel muslimanski svetnik [[Šah Džalal]]. Mogulski general Man Singh je v času vladavine cesaeja [[Akbar]]ja zasedel dele Bengalije vključujoč [[Daka|Dako]]. Nekaj Radžput plemen iz njegove vojske se je za stalno naselilo okoli Dake. Kasneje v začetku 17. stoletja je [[Islam Kan I|Islam Kan]] zasedel celotno Bengalijo. Dvor [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] je za upravljanje Bengalije imenoval guvernerje, ki so bili na pol neodvisni od vladarjev v Delhiju. Imenovali so se ''navab'' in med njimi še posebej tisti iz [[Muršidabad]]a. 
 
Ko je moč Mogulskega cesarstva oslabela, kar se je zgodilo s smrtjo [[Aurangzeb]]a leta 1707, so Bengaliji vladali ''navabi'' do leta 1757. V Mogulskem obdobju je bilo ustanovljenih v Bengaliji več neodvisnih hindujskih držav. Takšne so bile Pratapaditja v okraju Džesore in Radža Sitaram Radž, ki je vladal Bardhamanu. Prav tako je dinastija [[Koč]] v severni Bengaliji cvetela v 16. in 17. stoletju vse do pričetka britanske kolonialne dobe. Ta je prišla leta 1757, ko je bila po bitki pri Plaseju večina Bengalije priključena Vzhodnoindijski družbi.

Več evropskih trgovcev je v Bengalijo prispelo ob koncu 15. stoletja. Njihov vpliv je narastel v 18. stoletju, ko je Vzhodno indijska družba leta 1765 dobila pravico pobirati dohodke v Bengalski provinci (''subah'') po pogodbi med njo in Mogulskim cesarjem po bitki pri Buksarju leto dni prej. Mir Kasim je bil zadnji neodvisni navab, ki so ga Britanci vojaško premagali.<ref name=sirajbanglaped>{{navedi splet
|url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Sirajuddaula|title=Sirajuddaula|accessdate=12 June 2015| last = Chaudhury| first = S| last2 = Mohsin| first2 = KM|work=Banglapedia|publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}</ref>

=== Kolonialno obdobje ===
[[Slika:Old Court House.gif|thumb|Vzhodno indijska družba - Kalkuta pod britansko oblastjo]]

[[Bengalsko predsedstvo]], uradno predsedstvo Fort Williama v Bengaliji in kasneje provinca Bengalija, je bilo ustanovljeno leta 1765 in je kasneje vključevalo vsa britanska ozemlja pod kontrolo severno od province sedaj imenovane [[Madja Pradeš]]), od izliva reke Ganges in [[Brahmaputra]] do [[Himalaja|Himalaje]] in do [[Pandžab|Pandžaba]]. [[Bengalska lakota leta 1770]] je zahtevala milijon življenj zaradi davčne politike Britanske družbe.<ref name=famine1770>{{navedi splet |url=http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html  |title=The famine of 1770 in Bengal  |accessdate=26 October 2006  |last=Fiske  |first=John  |work=The Unseen World, and Other Essays  |publisher=University of Adelaide Library Electronic Texts Collection  |location=Adelaide  |url-status=dead  |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061205020541/http://etext.library.adelaide.edu.au/f/fiske/john/f54u/chapter9.html  |archivedate= 5 December 2006  |df= }}</ref> Sedež Vzhodno indijske družba Kalkuta je bila leta 1772 imenovana za glavno mesto Britanske Indije. Leta 1793 je Vzhodno indijska družba ukinila lokalno zakonodajo (''nizamat'') in si nekdanjo mogulsko provinco enostavno priključila.

Bengalska renesansa in ''Brahmo Samaj'' socialno-kulturno reformno gibanje je imelo velik učinek na kulturno in gospodarsko življenje Bengalije. Neuspešen [[Indijski upor leta 1857]], ki se je pričel v okolici Kalkute in imel za posledico prenos oblasti na [[Velika Britanija|Britansko krono]], ki jo upravlja Indijski podkralj.<ref name=baxter2>{{Harvnb|Baxter|1997|pp=30–32}}</ref> Med letoma 1905 in 1911 je prišlo do razdelitve Bengalije na dva dela.<ref name=baxter3>{{Harvnb|Baxter|1997|pp=39–40}}</ref> Bengalijo je nato med II. svetovno vojno prizadela [[Bengalska lakota leta 1943|Velika bengalska lakota]], ki je zahtevala kar tri milijone življenj.<ref name=wolpertfamine>{{navedi knjigo |title=India |last= Wolpert|first= Stanley|authorlink=|year= 1999|publisher= University of California Press|location= Berkeley, California, USA|isbn= 978-0-520-22172-7|page=14 |url= https://books.google.com/books?id=nHnOERqf-MQC|accessdate=2 March 2012}}</ref>

Bengalija je igrala pomembno vlogo v [[Gibanje za neodvisnost Indije|gibanju za neodvisnost Indije]], v katerem so bile v ospredju revolucionarne skupine kot npr. ''Anušilan Samiti'' in ''Džagantar''. Oboroženi poskusi upora proti britanski vladavini so v Bengaliji dosegli višek ko je [[Subhas Čandra Bose]] povedel indijsko narodno armado iz Jugovzhodne Azije proti Britancem.

=== ''Bengalska renesansa'' ===
''Bengalska renesansa'' je izraz, ki označuje socialno-religiozno reformno gibanje v 19. in zgodnjem 20. stoletju v mestu Kalkuta, ki ga je vodila kasta Hindujcev pod pokroviteljstvom britanskega podkralja, ki je oblikovalo reformirano religijo imenovano ''brahm dharma''. ''Bengalska renesansa'' se je začela z dejavnostjo reformista in humanitarca [[Radža Ram Mohan Roy]] (1775–1833), ki ga štejemo za »očeta bengalske renesanse« in ki se konča s prvim azijskim dobitnikom Nobelove nagrade [[Rabindranath Tagore|Rabindranatom Tagorejem ]] (1861–1941), čeprav je bilo še potem več unikatnih intelektualcev in kreativnežev.<ref>''Zgodovina ljudi, ki govorijo bengalščino'', Nitish Sengupta, p 211, UBS Publishers' Distributors Pvt. Ltd. ISBN 81-7476-355-4.</ref> Bengalija je bila v 19. stoletju unikatna mešanica religioznih in družbenih reformatorjev, učenjakov, literarnih veličin, novinarjev, patriotskih govorcev iz znanstvenikov, ki so vsi prispevali k videzu renesanse in so zaznamovali tranzicijo iz srednjeveškega v moderno.<ref>''Kalkuta in Bengalska renesansa'', Sumit Sarkar v ''Kalkuta, živo mesto'', uredil Sukanta Chaudhuri, Vol I, p 95.</ref>

Druge osebnosti, ki jih smatramo kot del bengalske renesanse so še Swami Vivekananda, ki ga smatramo kot glavnega zaslužnega za uveljavljanje [[Vedanta|vedante]] in [[Joga|joge]] v Evropi in Ameriki<ref name="Feuerstein">{{navedi knjigo  | last = Georg  | first = Feuerstein  | authorlink = | title = The Yoga Tradition  | publisher = Motilal Banarsidass  | year = 2002  | location =  | page = 600  | isbn = 3-935001-06-1}}</ref>, ki je zaslužen za vzpon medverskega zavedanja in ki je pripeljal [[hinduizem]] v položaj svetovne religije v 1800-tih.<ref name="clarke">{{navedi knjigo  | last = Clarke  | first = Peter Bernard  | title = New Religions in Global Perspective  | url = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar  | publisher = Routledge  | year = 2006  | page = https://archive.org/details/newreligionsglob00clar/page/n224 209]  | isbn = 0-7007-1185-6}}</ref> [[Džagadiš Čandra Bose]] pa je bil bengalski polihistor: [[fizik]], [[biolog]], [[botanik]], [[arheolog]] in pisec znanstvene fantastike<ref>[http://frontlineonnet.com/fl2124/stories/20041203003009100.htm A versatile genius], ''Frontline'' '''21''' (24), 2004.</ref>, ki je bil pionir v raziskavah radia in  [[mikrovalovi|mikrovalov]] [[optike]], pomembno doprinesel k znanosti o rastlinah.<ref>Chatterjee, Santimay and Chatterjee, Enakshi, ''Satyendranath Bose'', 2002 reprint, p. 5, National Book Trust, ISBN 81-237-0492-5</ref><ref>{{cite conference |title=Sir J.C. Bose and radio science |last1=Sen |first1=A. K. |date=1997 |publisher=IEEE |book-title=Microwave Symposium Digest |pages=557–560 |location=Denver, CO |conference=IEEE MTT-S International Microwave Symposium |isbn=0-7803-3814-6 |doi=10.1109/MWSYM.1997.602854}}</ref>. [[Satyendra Nath Bose]] je bil bengalski fizik, specializiran na matematično fiziko. Znan je po delih na področju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] v zgodnjih 1920-tih in prispeval k ustanovitvi [[Bose-Einsteinova_statistika|Bose–Einsteinove statistike]] in teorije [[Bose–Einsteinov kondenzat]]. Po njem je poimenovan [[boson]].

===Gibanje za neodvisnost===
Mnogi zgodnji zagovorniki in aktivisti boja za neodvisnost ter kasnejši vodje gibanja so bili Bengalci kot npr.:  [[Chittaranjan Das]], [[Khwaja Salimullah]], [[Surendranath Banerjea]], [[Huseyn Shaheed Suhrawardy]], [[Netaji Subhas Chandra Bose]], [[Titumir]] (Sayyid Mir Nisar Ali), [[Prafulla Chaki]], [[A. K. Fazlul Huq]], [[Maulana Abdul Hamid Khan Bhashani]], [[Bagha Jatin]], [[Khudiram Bose]], [[Surya Sen]], Binoy-Badal-Dinesh, [[Sarojini Naidu]], [[Aurobindo Ghosh]], [[Rashbehari Bose]] in [[Sachindranath Sanyal]].

===Razdelitev Bengalije===
{{glavni članek|Delitev Bengalije leta 1905|Delitev Bengalije leta 1947}}
Prva delitev leta 1905 je razdelila regijo Bengalije v okviru Britanske Indije na dve provinci iz administrativnih in razvojnih nagibov. Vsekakor pa je delitvi botroval hindujski nacionalizem. To je vodilo k oblikovanju [[Vseindijska muslimanska liga|Vseindijske muslimanske lige]] v Daki leta 1906, da bi predstavljala naraščajoče aspiracije muslimanskega prebivalstva. Ta delitev je bila odpravljena leta 1912 po protestih [[Indijski nacionalni kongres|Indijskega nacionalnega kongresa ]] in Hindu Mahasabha.

S propadom hindujsko-muslimanske enotnosti v Indiji je bila Muslimanska liga kasneje leta 1943 potisnjena v sprejetje Lahorske resolucije, ki zahteva oblikovanje »neodvisnih držav« na vzhodu in severozahodu Britanske Indije. Resolucija tlakovala pot k razdelitvi Britanske Indije, ki je temeljila na ''Radcliffe liniji'' leta 1947, kljub temu, da so obstajali poskusi oblikovati državo Združeno Bengalijo, ki pa ji je nasprotovalo mnogo ljudi.

=== Po razglasitvi neodvisnosti Indije  ===
Ko je Indija leta 1947 pridobila neodvisnost, je bila Bengalija razdeljena po verskih mejah. Zahodni del je šel v Dominion Indije in se imenoval Zahodna Bengalija. Vzhodni del je pripadel Pakistanu kot provinca, imenovana Vzhodna Bengalija (kasneje leta 1956 preimenovan v Vzhodni Pakistan), ki je leta 1971 postala neodvisna država Bangladeš.<ref name=parttionbanglaped>{{navedi splet |first = Sirajul |last = Islam |url = http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |title = Partition of Bengal, 1947 |work = Banglapedia |publisher = Asiatic Society of Bangladesh |accessdate = 12 June 2015 |url-status = live |archiveurl = https://web.archive.org/web/20150702002256/http://en.banglapedia.org/index.php?title=Partition_of_Bengal,_1947 |archivedate = 2 July 2015 |df = dmy-all }}</ref> Leta 1950 se je kneževina Cooch Behar združila z Zahodno Bengalijo. Leta 1955 je bila bivša [[Francoska Indija|Francoska enklava]] [[Chandannagar]], ki je prešla pod kontrolo Indije po letu 1950, vključena v Zahodno Bengalijo; prav tako so bili Zahodni Bengaliji priključeni deli Biharja. Tako Zahodna kot Vzhodna Bengalija sta bili soočeni z masovnim prilivom beguncev tako med kot tudi po razdelitvi leta 1947.

== Geografija ==
[[File:Kalinagar Floods B.JPG|thumb|left|Med močnim deževjem, ki ga prinaša monsun, so številna območja še vedno poplavljena]]

Zahodna Bengalija je na vzhodnem ozkem grlu Indije in se razteza od Himalaje na severu do Bengalskega zaliva na jugu. Država ima skupno površino 88.752 kvadratnih kilometrov. Himalajsko hribovje Dardžiling na skrajnem severu države je del vzhodne himalajske gorske verige. V tej regiji je Sandakfu, ki je s 3636 m najvišji vrh v državi. Ozko območje [[Tarai]] ločuje hribovje od severnobengalskih nižin, ki nato proti jugu prehajajo v [[delta Gangesa|delto Gangesa]]. Regija Rarh se razteza med delto Gangesa na vzhodu ter zahodno planoto in visokogorjem. Majhna obalna regija je na skrajnem jugu, medtem ko gozdovi mangrov [[Sundarbans]] tvorijo geografsko mejo v delti Gangesa.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |title=Impact of Climate Change on Natural Resource Management-west bengal |language=en |access-date=13 December 2017 |isbn=9789048135813 |last1=Jana |first1=Bipal Kr |last2=Majumder |first2=Mrinmoy |publisher=Springer Science+Business Media |date=27 June 2010 |archive-date=2 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230202001159/https://books.google.com/books?id=vFp8FjOaT8QC |url-status=live }}</ref>

Glavna reka v Zahodni Bengaliji je Ganges, ki se deli na dva kraka. En krak vstopi v Bangladeš kot Padma ali Pôdda, medtem ko drugi teče skozi Zahodno Bengalijo kot reki Bhagirathi in Hooghly. Jez Faraka čez Ganges napaja krak reke Hooghly z dovodnim kanalom. Njeno upravljanje vodnega toka je bilo vir dolgotrajnega spora med Indijo in Bangladešem.<ref>{{navedi knjigo |last=Jayapalan |first=N |title=Foreign policy of India |year=2001 |publisher=Atlantic Publishers and Distributors |location=New Delhi |isbn=978-81-7156-898-7 |page=344}}</ref> Reke Testa, Torsa, Džaldhaka in Mahananda so v severnem hribovitem območju. Zahodna planota ima reke, kot so Damodar, Adžaj in Kangsabati. Delta Gangesa in območje Sundarbans imata številne reke in potoke. Onesnaženje Gangesa zaradi nediskriminatornih odpadkov, odvrženih v reko, je velik problem.<ref name=gangapoll>{{navedi novice |url=http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |title=Alarming rise in bacterial percentage in Ganga waters |access-date = 4 March 2012 |date=4 August 2006 |newspaper=The Hindu Business Line |location=Chennai |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20130507072352/http://www.thehindubusinessline.in/2006/08/04/stories/2006080402921900.htm |archive-date = 7 May 2013 }}</ref> Reka Damodar, še en pritok Gangesa in nekoč znan kot ''Bengalska žalost'' (zaradi pogostih poplav), ima več jezov v okviru projekta doline Damodar. Vsaj devet okrožij v državi trpi zaradi onesnaženja podzemne vode z [[arzen]]om in od leta 2017 je bilo po ocenah 1,04 milijona ljudi prizadetih zaradi zastrupitve z arzenom.<ref>{{navedi novice |url=http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece |title=1.04 cr hit by arsenic contamination in Bengal |author=<!--Not stated--> |date=19 March 2017 |work=The Hindu|access-date=26 January 2018 |language=en-IN |issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20170318215525/http://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/104-cr-hit-by-arsenic-contamination-in-bengal/article17530242.ece|archive-date=18 March 2017|url-status=live}}</ref>

Podnebje Zahodne Bengalije se spreminja od tropske savane v južnih delih do vlažnega subtropskega na severu. Glavni letni časi so poletje, deževno obdobje, kratka jesen in zima. Medtem ko je poletje na območju delte znano po prekomerni vlažnosti, zahodno višavje doživi suho poletje, kot je severna Indija. Najvišje dnevne temperature segajo od 38 °C do 45 °C. Ponoči hladen južni vetrič nosi vlago iz Bengalskega zaliva. V zgodnjem poletju se pogosto pojavijo kratke nalivi in nevihte znane kot ''Kalbaisakhi'' ali ''Nor'westers''.<ref name=kalboisakhi>{{navedi splet |url=http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |title=kal Baisakhi |access-date = 5 September 2006 |work=Glossary of Meteorology |publisher=American Meteorological Society |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20060830065710/http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=kal-baisakhi1 |archive-date = 30 August 2006 }}</ref> Zahodna Bengalija sprejema vejo monsuna v Indijskem oceanu v Bengalskem zalivu, ki se giblje v smeri od jugovzhoda proti severozahodu. Monsuni prinašajo dež v celotno državo od junija do septembra. V okrožju Dardžiling, Džalpaiguri in Cooch Behar so opazili obilne padavine nad 250 centimetrov. Med prihodom monsunov nizek pritisk v regiji Bengalskega zaliva pogosto povzroči nastanek neviht na obalnih območjih. Zima (december–januar) je na nižinah mila s povprečno najnižjo temperaturo 15 °C. Pozimi piha hladen in suh severni veter, ki močno zniža raven vlažnosti. Območje Dardžiling Himalayan Hill doživlja ostro zimo z občasnimi snežnimi padavinami.

=== Flora in favna ===
{{Multiple image
| align             = right
| direction         = vertical
| header            =
| header_align      = <!-- left/right/center -->
| header_background =
| footer            =
| footer_align      = <!-- left/right/center -->
| footer_background =
| width             = 220
| image1            = Panthera tigris tigris.jpg
| width1            =
| caption1          = [[bengalski tiger]]
| image2            = Arabari.jpg
| width2            =
| caption2          = Sal drevesa v gozdu Arabari v West Midnapurju
}}
V ''India State of Forest Report 2017'' je zabeležena gozdna površina v državi 16.847 km²,<ref>{{navedi novice |url=https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |title=Bengal green cover up by just 21 sq km, aided by plantations |last=Mukherjee |first=Krishnendu |date=13 February 2018 |work=The Times of India |access-date=7 May 2018 |archive-date=22 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190822115039/https://timesofindia.indiatimes.com/city/kolkata/bengal-green-cover-up-by-just-21-sq-km-aided-by-plantations/articleshow/62894709.cms |url-status=live }}</ref> medtem ko je bila leta 2013 gozdna površina 16.805 km², kar je 18,93 % geografskega območja države v primerjavi s takratnim državnim povprečjem 21,23 %. Rezervati ter zavarovani in nerazvrščeni gozdovi od leta 2009 predstavljajo 59,4 %, 31,8 % oziroma 8,9 % gozdnatih površin. Del največjega mangrovega gozda na svetu, [[Sundarbans]] v južni Zahodni Bengaliji.<ref name=mangrove>{{navedi novice |first=Sadiq |last=Islam |title=World's largest mangrove forest under threat |url=http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |publisher=CNN |date=29 June 2001 |access-date = 31 October 2006 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20070822215926/http://archives.cnn.com/2001/fyi/student.bureau/06/29/sundarbans/index.html |archive-date = 22 August 2007}}</ref>

S fitogeografskega vidika lahko južni del Zahodne Bengalije razdelimo na dve regiji: [[Severnoindijsko nižavje|Gangeško nižino]] in obalne mangrove gozdove Sundarbans.<ref name=Mukherji>{{navedi knjigo |last=Mukherji |first=S.J. |year=2000 |title=College Botany Vol. III: (chapter on Phytogeography) |publisher=New Central Book Agency |location=Calcutta |pages=345–365}}</ref> Aluvialna prst Gangeške nižine v kombinaciji z ugodnimi padavinami naredi to regijo še posebej rodovitno. Velik del vegetacije zahodnega dela države ima podobno vrstno sestavo kot rastline na planoti Čota Nagpur v sosednji državi Džharkhand. Prevladujoča komercialna drevesna vrsta je ''Shorea robusta'', splošno znana kot sal. Obalna regija Purba Medinipur razkriva obalno vegetacijo; prevladujoče drevo je ''Casuarina''. Znano drevo iz Sundarbansa je vseprisotni sundari (''Heritiera fomes''), po katerem je gozd dobil ime.

Razporeditev vegetacije v severni Zahodni Bengaliji narekujejo nadmorska višina in padavine. Na primer, vznožje Himalaje, Dooars, je gosto poraslo s salom in drugimi tropskimi zimzelenimi drevesi. Nad nadmorsko višino 1000 metrov gozd postane pretežno subtropski. V Dardžilingu, ki je nad 1500 metri, prevladujejo gozdna drevesa zmernega pasu, kot so hrasti, iglavci in rododendroni.

3,26 % geografskega območja Zahodne Bengalije je zaščiteno ozemlje, ki obsega petnajst zavetišč za divje živali in pet narodnih parkov — narodni park [[Sundarbans]], rezervat tigrov Buxa, narodni park Gorumara, narodni park Neora Valley in [[narodni park Singalila]]. Obstoječe divje živali so [[indijski nosorog]], [[indijski slon]], jeleni, leopardi, [[gaur]], tiger in krokodili ter številne vrste ptic. Ptice selivke prihajajo v državo pozimi. Visokogorski gozdovi narodnega parka Singalila nudijo zavetje jelenom, [[rdeči panda|rdečim pandam]], činkaram, [[takin]], [[serov]], pasavec itd. Sundarbans je znan po projektu, namenjenem ohranjanju ogroženega bengalskega tigra, čeprav gozd gosti številne druge ogrožene vrste, kot so gangeški delfin, rečna sklednica in estuarijski krokodil. Gozd mangrove deluje tudi kot naravni ribji vrtec, ki podpira obalne ribe vzdolž Bengalskega zaliva. Ob priznavanju njegove posebne ohranitvene vrednosti je bilo območje Sundarbans razglašeno za [[biosferni rezervat]].

== Upravna delitev ==
Od 1. avgusta 2022 je Zahodna Bengalija razdeljena na 30 okrožij.<ref>{{navedi splet |url=https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |title=District Profiles |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20170422161508/https://wb.gov.in/portal/web/guest/district |archive-date = 22 April 2017 }}</ref>
{{multiple image
| align =
| direction =
| title = Main offices in West Bengal
| image1 = Governor's House.jpg
| caption1 = Radž Bhavan, rezidenca guvernerja države
| image2 = West Bengal State Legislative Assembly House, Kolkata.jpg
| caption2 = Zakonodajna skupščina Zahodne Bengalije
| image3 = Calcutta High Court.jpg
| caption3 = Calcutta High Court, najvišje sodišče v Zahodni Bengaliji
| image4 = Nabanna - HRBC Building with Multistorey Car Park - Sibpur - Howrah 2015-03-09 6834.JPG
| caption4 = Nabanna, začasni urad glavnega ministra
| image5 = Writer's Building & St. Andrew's Church (14653055458).jpg
| caption5 = Writers' Building,Zgradba pisateljev, vladni sekretariat
| total_width = 1130
}}

=== Mesta ===
Glavno in največje mesto države je [[Kalkuta]] (Kolkata {{IPA-bn|kolˈkata|lang|Bn-কলকাতা.oga}} — tretja največja mestna aglomeracija in sedmo največje mesto v Indiji. Asansol je drugo največje mesto in mestna aglomeracija v Zahodni Bengaliji.<ref name=uapop2011>{{navedi splet |url=http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |title=Urban agglomerations/cities having population 1 million and above |year=2011 |work=Provisional population totals, census of India 2011 |publisher=The Registrar General & Census Commissioner, India |access-date = 26 January 2012 |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20111215163132/http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/india2/Million_Plus_UAs_Cities_2011.pdf |archive-date = 15 December 2011 }}</ref>

Glavna načrtovana mesta Zahodne Bengalije so Bidhannagar, New Town, Kaljani, Haldia, Durgapur in Kharagpur. Kalkuta ima nekaj načrtovanih sosesk, kot so New Garia, Toligunge in Lake Town. Siliguri je gospodarsko pomembno mesto in je na strateški lokaciji v severovzhodnem Siligurijskem koridorju (''Piščančji vrat'') v Indiji.<ref>{{navedi novice |url=https://thediploma0t.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |title=Geography's Curse: India's Vulnerable 'Chicken's Neck' |last=Diplomat |first=Ankit Panda, The |work=The Diplomat |access-date = 10 December 2017 |language=en-US |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20171021172825/https://thediplomat.com/2013/11/geographys-curse-indias-vulnerable-chickens-neck/ |archive-date = 21 October 2017 }}</ref> Druga večja mesta v so Hovrah, Bardhaman, Baharampur, Džalpaiguri, Purulia in Čandannagar itd.

== Jeziki ==
Uradni jezik v Zahodni Bengaliji je [[Bengalščina|bengalščina]]. Z okoli 200 milijoni govorcev v [[Bangladeš|Bangladešu ]], Zahodni Bengaliji in sosednjih območjih je eden izmed desetih največjih jezikov na svetu. Po popisu iz leta 2001 kar 85,3 % prebivalcev Zahodne Bengale govori kot materni jezik bengalščino.

Največja jezikovna manjšina so govorci [[hindijščina|hindijščine]], ki predstavljajo 7,2 % prebivalstva. Druge manjšine so večinoma govorci regionalnih jezikov iz skupine [[biharščina|biharščine]], ki je tesno povezana s hindijščino in je v uradno statistiko vključena pod izraz hindijščina. Nekateri muslimani govorijo tudi [[urdu]] (2,1 odstotka), muslimansko varianto hindujščine. 

Med avtohtonim plemenskim prebivalstvom so razširjeni različni jeziki, med katerimi jih je največ iz družine [[santalščina|santalščine]] (2,8 %), ki spada v skupino [[munda jezik|munda jezikov]] v jezikovni družini [[avstroazijski jeziki|avstroazijskih jezikov]]. V okrožju Dardžiling govorijo tudi [[nepalščina|nepalščino]] (1,3 %). Gre za narodnostno skupino Gurk, po rodu Nepalci ali [[Gurke]], ki živijo v okrožju Dardžiling) (zahtevano območje avtonomije Gurka dežele). V zvezni državi Zahodna Bengalija živijo tudi različna domorodska plemena [[Adivasi]]. Popis iz leta 2001 je 5,5 % prebivalstva razvrstil med pripadnike domorodskih plemen t.i. ('priznanih plemen'). Najštevilčnejše domorodsko pleme v Zahodni Bengaliji so [[Santali (ljudstvo)| Santali]] z okoli 2,28 milijona pripadnikov, sledijo pripadniki ljudstev [[Oraon (ljudstvo)|Oraon]] (617.000), [[Munda (ljudstvo)|Munda]] (342.000), [[Bhumdži]] (336.000) in drugi.

== Religije ==
Večina prebivalstva Zahodne Bengalije je [[hinduizem|hindujske]] vere. Po popisu iz leta 2011 predstavljajo 70,5 % prebivalstva države. Obstaja tudi velika [[muslimani|muslimanska]] manjšina, ki predstavlja 27 %. To je bila do ukinitve zvezne države [[Džamu in Kašmir]] tretja zvezna država po deležu muslimanskega prebivalstva, z [[Asam]]om na drugem mestu.  V absolutnem številu je Zahodna Bengalija s skoraj 25 milijoni muslimanov po [[Utar Pradeš]]u  drugo največje muslimansko prebivalstvo v Indiji. Druge religije igrajo le manjšo vlogo, vendar obstajata majhna manjšini [[krščanstvo v Indiji|kristjanov]] (0,7 %) in [[budizem|budistov]] (0,3 %).


== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.wb.gov.in/ Uradna spletna stran]
*[https://www.wbtourism.gov.in/ Official tourism site]  
*[https://www.britannica.com/place/West-Bengal Britannica, West Bengal]
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_West_Bengal Wikimedia Atlas of West Bengal]
*{{osmrelation-inline|1960177}} 

{{Zvezne države in zvezna ozemlja Indije}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zvezne države in ozemlja Indije]]
[[Kategorija:Zahodna Bengalija| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]]