Jojo Ma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Yo-Yo Ma)
Jump to navigation Jump to search
Jojo Ma
Yo-Yo Ma 2013.jpg  *
Rojstvo7. oktober 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (65 let)
Pariz[4]
DržavljanstvoFlag of France.svg Francija
Flag of the United States.svg ZDA
Flag of the People's Republic of China.svg Kitajska
Poklicviolinist, čelist, glasbenik, skladatelj, glasbeni učitelj, igralec
Spletna stran
yo-yoma.com

Jojo Ma (kitajsko: 馬友友; pinjin: Mǎ Yǒuyǒu), kitajski violončelist, * 7. oktober 1955, Pariz.

Jojo Ma je svetovno znani in po splošnem prepričanju eden najboljših violončelistov našega časa.

Življenje in kariera[uredi | uredi kodo]

Jojo Ma se je rodil v Parizu kitajskim staršem. Že zelo zgodaj je bil deležen glasbene vzgoje. Njegova mama, Marina Lu, je bila pevka, njegov oče Hiao Tsjun Ma pa je bil dirigent in skladatelj. Jojo je začel z violino, nadaljeval z violo, končno pa je v roke prijel violončelo. Ko je bil star sedem let, se je njegova družina preselila v New York.

Bil je čudežni otrok. Pri osmih letih je že nastopil na ameriški televiziji na koncertu pod taktirko Leonarda Bernsteina. Vpisal se je na Juilliard, nato pa nadaljeval študij na Harvardu. V nekem obdobju se je spraševal, ali naj s študijem sploh nadaljuje, dokler ga ni v 70. letih prejšnjega stoletja navdihnil nastop Pabla Casalsa.

Vsekakor je že pred tem njegova slava nezadržno rasla in koncertiral je z večino svetovnih vodilnih orkestrov. Še posebno so priznani njegovi posnetki Bachovih suit, veliko pa se je ukvarjal tudi s komorno glasbo. Pri slednji je pogosto sodeloval s pianistom Emanuelom Axom, s katerim ga veže tesno prijateljstvo še iz študijskih časov na Juilliardu v New Yorku.

Predvsem nastopa z violončelom Petunia, ki ga je leta 1733 v Benetkah izdelal mojster Domenico Montagnana, Ma pa ga je nekoč v trenutku raztresenosti celo pozabil v taksiju v New Yorku. Eno od njegovih violončel, Stradivari Davidov, je prej igrala Jacqueline du Pré in mu ga zapustila po svoji smrti. Sama je bila precej nezadovoljna z 'nepredvidljivostjo' instrumenta, vendar je Jojo njene težave z njim pripisal predsem njenemu strastnemu načinu igranja in sam pravi, da je z njim treba ravnati zelo nežno. Do pred nedavnim je bil Davidov prirejen za baročno igro, saj je Ma na njem izvajal izključno baročno glasbo. V lasti ima tudi violončelo, ki ga je izdelalo ameriško podjetje Moes & Moes, ima pa tudi čelo iz karbonskih vlaken, ki ga je izdelalo bostonsko podjetje Luis & Clark.

Jojo Ma med kritiki velja za najbolj vsestranskega od vse čelistov in vsekakor je njegov opus precej širok za tipičnega klasičnega glasbenika. Igral in snemal je baročne skladbe na originalnih baročnih glasbilih, ameriški bluegrass, tradicionalne kitajske melodije, tuj mu ni niti argentinski tango Astorja Piazzolle, igral je brazilsko glasbo, posnel glasbo za filme Prežeči tiger, skriti zmaj, Sedem let v Tibetu, Glassovo minimalistično napisano glasbo za Naqoyqatsi in mnoge standardne klasične stvaritve. Njegov zadnji CD je plod sodelovanja z drugimi glasbeniki pri glasbi za film Gejša.

Trenutno se ukvarja z lastnim projektom, imenovanim The Silk Road Ensemble, v katerem želi združiti glasbenike iz različnih držav, ki jih zgodovinsko povezuje svilena cesta, in snema za založbo Sony Classical.

Ma se je leta 1978 poročil z dolgoletno prijateljico, violinistko Jill Hornor. Imata dva otroka, Nicholasa in Emily. Majeva sestra, Jeou Čeng Ma, tudi rojena v Parizu, je violonistka in poročena z Michaelom Dadapom, newyorškim kitaristom. Skupaj vodijo Children's Orchestra Society na Long Islandu.

Jojo je večkrat nastopil tudi na televiziji. Med drugim se je pojavil v eni od epizod animirane serije za otroke Arthur, pa tudi v serijah Zahodno krilo in Sezamova ulica. Posnel je tudi šest Bachovih suit.

Jojo Ma je vsekakor medijsko zelo prepoznavna osebnost. Generalni sekretar ZN Kofi Anan je januarja 2006 izjavil, da bo Ma prevzel tudi vlogo mirovnega poslanca ZN.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • Grammy za najboljšo izvedbo komorne glasbe:
    • Emanuel Ax in Jojo Ma za Brahms: Sonati v E-molu in F-duru za violončelo in klavir (1986)
    • Emanuel Ax in Jojo Ma za Beethoven: Sonata št. 4 v C-duru in variacije za violončelo in klavir (1987)
    • Emanuel Ax, Jaime Laredo, Jojo Ma in Isaac Stern za Brahms: Klavirski kvarteti (opp.25 in 26) (1992)
    • Emanuel Ax in Jojo Ma za Brahms: Sonate za violončelo in klavir (1993)
    • Emanuel Ax, Jojo Ma in Richard Stoltzman za Brahms/Beethoven/Mozart: Klarinetni trii (1996)
  • Grammy za najboljšo solistično instrumentalno izvedbo (brez orkestra):
    • Jojo Ma za Bach: Suite za violončelo brez spremljave (1985)
  • Grammy za najboljšo sodobno klasično skladbo:
    • Stephen Albert (skladatelj), David Zinman (dirigent) & Jojo Ma za Albert: Koncert za violončelo (1995)
  • Grammy za najboljši klasični album:
  • Grammy za najboljši klasično-sodobni album:
    • Jorge Calandrelli (dirigent) & Jojo Ma za Soul of the Tango - The Music of Astor Piazzolla (1999)
    • Steven Epstein (producent), Richard King (montažer), Jojo Ma, Edgar Meyer & Mark O'Connor za Appalachian Journey (2001)
    • Jorge Calandrelli (dirigent) & Jojo Ma za Obrigado Brazil v izvedbi različnih izvajalcev (2004)
  • Druge nagrade:
    • Leta 1999 je prejel prestižno nagrado Glenna Goulda
    • 31. maja 2005 je dobil naslov častnega doktorja glasbene umetnosti univerze Princeton

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]