Woldemar Voigt

Woldemar Voigt
Woldemar Voigt
Rojstvo	2. september 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[…] Leipzig
Smrt	13. december 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[…] (69 let) Göttingen
Bivališče	Nemška zveza Severnonemška konfederacija Nemško cesarstvo Weimarska republika
Narodnost	nemška
Področja	fizika
Ustanove	Univerza v Göttingenu
Alma mater	Univerza v Königsbergu
Mentor doktorske disertacije	Franz Ernst Neumann
Doktorski študenti	Paul Karl Ludwig Drude
Poznan po	Voigtov zapis Voigtov profil Voigtov pojav

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Življenje in delo

Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.

Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzeve transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzevim fatorjem $\gamma \!\,$, imajo enako obliko kot Lorentzeve. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzevih transformacij.