Vzhodnorimski spomeniki Soluna
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Lega | Thessaloniki Municipality, Grčija |
| Koordinati | 40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°EKoordinati: 40°38′18″N 22°57′54″E / 40.6383°N 22.965°E |
| Površina | 5,33 ha |
| Vključuje | Bizantinsko kopališče Cerkev Jezusa Kristusa Soterja Cerkev preroka Elije Cerkev sv. Nikolaja Orfanosa, Solun Cerkev svetega Pantelejmona Samostan Vlatades Cerkev Ahejropoeta Cerkev svete Katarine Cerkev svetega Demetrija v Solunu Cerkev svetih Apostolov Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu Hagija Sofija Mestno obzidje Soluna Panagia Halkeon Samostan Latomu |
| Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv)[1] |
| Referenca | 456 |
| Vpis | 1988 (12. zasedanje) |
  Lega: Vzhodnorimski spomeniki Soluna | |
Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem imperiju (Bizancu) poleg Konstantinopla (Carigrada) je veljal za prestolnično mesto. Zaradi svoje pomembne vloge kot administrativno in trgovsko središče, je tudi Solun imel hipodrom in številne druge stavbe, ki so se ohranile do danes.
Vsi starokrščanski in vzhodnorimski (bizantinski) spomeniki mesta so vpisani v seznam Unescove svetovne dediščine.
Cerkve in samostani[uredi | uredi kodo]
- Bazilika Svetega Demetrija
- Hagija Sofija v Solunu
- Cerkev Panagia Halkeon
- Cerkev svetih Apostolov
- Cerkev Ahejropoeta
- Samostan Latomu
- Cerkev svete Katarine
- Cerkev svetega Pantelejmona
- Cerkev svetega Nikolaja
- Cerkev Jezusa Kristusa Soterja
- Samostan Vlatades
- Cerkev preroka Elije
Javne zgradbe[uredi | uredi kodo]
- Solunski hipodrom
- ohranjeno in delujoče rimsko kopališče
- Rotunda svetega Georgija (Galerijeva Rotunda)