Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Lega | Občina Solun, Grčija |
| Koordinati | 41°N 23°E / 41°N 23°E |
| Površina | 5,33 ha |
| Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv) |
| Referenca | 456 |
| Vpis | 1988 (12. zasedanje) |
  Lega: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu | |
Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem cesarstvu poleg Konstantinopla (sodobni Carigrad), imel je pomembno vlogo za krščanstvo v srednjem veku in so ga krasile impresivne stavbe. Zaradi pomena Soluna v zgodnjem krščanskem in bizantinskem obdobju je v mestu več paleokrščanskih spomenikov, ki so pomembno prispevali k razvoju bizantinske umetnosti in arhitekture po vsem Bizantinskem cesarstvu in Srbiji. Razvoj cesarske bizantinske arhitekture in blaginja Soluna gresta z roko v roki, zlasti v prvih letih cesarstva, ko je mesto še naprej cvetelo. Kljub zavzetju Soluna s strani Osmanskega cesarstva leta 1430, krščanski spomeniki niso bili uničeni in popotniki, kot sta Paul Lucas in Abdulmedžid I., dokumentirajo bogastvo mesta s krščanskimi spomeniki v času osmanskega nadzora nad mestom.
Leta 1988 je bilo petnajst spomenikov v Solunu uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu:[1][2]
Cerkve in samostani
[uredi | uredi kodo]- Mestno obzidje (4./5. stoletje)
- Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu (4. stoletje)
- Cerkev Ahejropoeta (5. stoletje)
- Bazilika Svetega Demetrija (7. stoletje)
- Samostan Latomu (6. stoletje)
- Hagija Sofija v Solunu (8. stoletje)
- Cerkev Panagia Halkeon (11. stoletje)
- Cerkev svetega Pantelejmona (14. stoletje)
- Cerkev svetih Apostolov (14. stoletje)
- Cerkev svetega Nikolaja (14. stoletje)
- Cerkev svete Katarine (13. stoletje)
- Cerkev Kristusa Odrešenika (14. stoletje)
- Samostan Vlatades (14. stoletje)
- Cerkev preroka Elije (14. stoletje)
- Bizantinsko kopališče
Drugi spomeniki
[uredi | uredi kodo]Galerija
[uredi | uredi kodo]
Mestno obzidje Soluna
Cerkev svetega Pantelejmona
Cerkev svetih Apostolov
Cerkev svetega Nikolaja
Cerkev svete Katarine
Cerkev Odrešenika
Samostan Vlatades
Cerkev preroka Elije
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Paleochristian and Byzantine Monuments of Thessalonika«. UNESCO. Pridobljeno 30. julija 2012.
- ↑ »ΠΑΓΚΟΣΜΙΑ ΠΟΛΙΤΙΣΤΙΚΗ ΚΛΗΡΟΝΟΜΙΑ UNESCO: Παλαιοχριστιανικά και Βυζαντινά μνημεία Θεσσαλονίκης« (v grščini). Hellenic National Commission for UNESCO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2012. Pridobljeno 30. julija 2012.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Παλαιοχριστιανικά και βυζαντινά μνημεία Θεσσαλονίκης. ODYSSEUS Portal (v grščini). Hellenic Ministry of Culture. Pridobljeno 24. julija 2012.