Vladimir Brezovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ladimir Brezovnik
Portret
Rojstvo 7. julij 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Vojnik
Smrt 7. marec 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (65 let)
Ljubljana
Narodnost slovenska
Področja medicina
Alma mater Univerza na Dunaju

Vladimir Brezovnik, slovenski zdravnik kirurg, * 7. julij 1888, Vojnik, † 7. marec 1954, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Doktoriral je 1914 na Dunaju. V letih 1920−1925 je bil asistent na kirurški kliniki v Pragi, nato 1925-1926 znanstveni sodelavec Zavoda za spločno eksperimentalno patologijo v Pragi. Strokovno se je izpopolnjeval in specializiral v Parizu. Do 1930 je bil svetnik šolske poliklinike v Beogradu, leta 1933 je postal primarij kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti, nato 1936-1941 primarij 2. kirurškega oddelka bolnišnice v Mariboru. Med 2. svetovno vojno je delal v Šlajmerjevem domu v Ljubljani. V raziskovalnem delu se je med drugim posvetil vplivom ščitnice na osnovno presnovo in razvoju prostih telesc v sklepih. O svojih znanstvenih izsledkih in poklicnih izkušnjah je objavil več del in strokovnih člankov; pisal pa je tudi poljudne članke in jih objavljal v reviji Priroda, človek in zdravje. [1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Učbenik za samarjanske tečaje (COBISS)
  • Vliv narkosy s operace na okysličení tkáně (Praga, 1925)
  • Experimentálni studie o vzniku a rústu traumatických volnych téles kloubnich (Praga, 1925)
  • Chirurgie chronických subvsterialních stenos duodena pouvodu kongenitalního (Praga, 1926)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.


Stetoskop Ta biografski članek o zdravstvenem delavcu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.


Albert Einstein Ta biografski članek o znanstveniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.