Vinjerac
Vinjerac | |
---|---|
![]() | |
44°15′16″N 15°27′58″E / 44.25444°N 15.46611°EKoordinati: 44°15′16″N 15°27′58″E / 44.25444°N 15.46611°E | |
Država | ![]() |
Županija | ![]() |
Občina | Posedarje |
Nadm. višina | 17 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 265 |
Poštna številka | 23247 Slivnica, Posedarje |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Vinjerac je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Posedarje Zadrske županije.
Področje Vinjerca je bilo poseljeno že v prazgodovini. Na griču Oraška glavica nad današnjim naseljem se nahajajo ruševine ilirskega in ostanki antičnega naselja (temelji: raznih zidov, zgradb in akropole). Na lokaciji na kateri leži današnje naselje se je v srednjem veku razvilo naselje, ki pa so ga Benečani leta 1571, ko so ga odvzeli Turkom porušili. Obnovljeno naselje so Turki leta 1657 ponovno porušili.[1] Današnji Vinjerac pa se je razvil v 17. stoletju z naselitvijo prebivalcev iz Sv. Juraja pri Senju, ki so se naselili okoli utrjenega danes porušenega dvorca beneške družine Venier (Castel Venier), od tod tudi ime naselja. V naselju stoji župnijska cerkev sv. Antuna Padovanskog postavljena v 17. stoletju in temeljito obnovljena leta 1846. V bližini naselja, na rtu vinjeračkega polotoka, stoji ohranjena srednjeveška cerkev Sv. Marka, ki je bila del pavlinskega samostana porušenega v 15. stoletju.[2]
Demografija[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
377 | 462 | 574 | 728 | 831 | 866 | 900 | 768 | 627 | 597 | 512 | 483 | 328 | 273 | 265 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.