Pojdi na vsebino

Villefranche-du-Périgord

Villefranche-du-Périgord
Lega
Zemljevid
Villefranche-du-Périgord se nahaja v Francija
Villefranche-du-Périgord
Villefranche-du-Périgord se nahaja v Nova Akvitanija
Villefranche-du-Périgord
44°37′52″N 1°4′31″E / 44.63111°N 1.07528°E / 44.63111; 1.07528
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaDordogne
OkrožjeSarlat-la-Canéda
KantonVillefranche-du-Périgord
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays du Châtaignier
Upravljanje
 • Župan (2009-2014) Claude Brondel
Površina
1
24,50 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
666
 • Gostota27 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
24585 /24550
Nadmorska višina155–301 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Villefranche-du-Périgord (okcitansko Vilafrancha de Perigòrd) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 770 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Périgord Noir ob reki Lémance, 83 km jugovzhodno od Périgueuxa.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Villefranche-du-Périgord je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove, vključene še občine Besse, Campagnac-lès-Quercy, Lavaur, Loubejac, Mazeyrolles, Orliac, Prats-du-Périgord in Saint-Cernin-de-l'Herm z 2.383 prebivalci.

Kanton Villefranche-du-Périgord je sestavni del okrožja Sarlat-la-Canéda.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Naselbina je bila ustanovljena kot francoska srednjeveška bastida v letu 1261 od grofom Poitouja Alfonzom Poitierskim, bratom francoskega kralja Ludvika IX..

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • bastida
    • ohranjene stavbe z arkadami iz 13. in 14. stoletja,
  • cerkev Marijinega Vnebovzetja iz 19. stoletja,
  • cerkev sv. Štefana, Saint-Étienne des Landes, iz 12. do 15. stoletja,
  • muzej kostanja, maronov in šampinjonov.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.