Périgord

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grb

Périgord (okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je nekdanja provinca v jugozahodni Franciji, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje večinoma pripadlo novoustanovljenemu departmaju Dordogne. Ozemlje province, poimenovano po antičnem galskem plemenu Petrocorii, se je v dvatisočletni zgodovini le malo spreminjalo. Območje se razteza približno v krogu stotih kilometrov okoli njegovega središča Périgueux.

Dolgo časa je bil Périgord grofija v srednjeveški Franciji, v času stoletne vojne mejno področje med Anglijo in Francijo, leta 1607 pa dokončno pripadlo francoski kroni.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Périgorda

Ozemlje Périgorda, razdeljeno na štiri dele: severni Périgord Vert (zeleni Périgord), osrednji Périgord Blanc (beli Périgord), jugovzhodni Périgord Noir (črni Périgord) in jugozahodni Périgord Pourpre (škrlatni Périgord), danes pripada departmaju Dordogne in regiji Akvitaniji. Majhen del Périgorda je pripadel departmajema Lot-et-Garonne in Lot, žep okoli Brive-la-Gaillarda (departma Corrèze) pa je nekakšno prehodno ozemlje med Périgordom in Limousinom. Meje med štirimi ozemlji Périgorda niso administrativno razdeljene in se po potrebi spreminjajo. Tradicionalne oznake ozemelj so Nontronnais (okrožje Nontron na severu), Ribéracois (okrožje Ribérac na severozahodu), Bergeracois (okrožje Bergerac na jugozahodu) in Sarladais (okrožje Sarlat-la-Canéda na jugovzhodu). Osrednje območje okoli Périgueuxa se včasih imenuje tudi Périgord Central.

Glavna reka, ki teče skozi ozemlje Périgorda in je dala ime sedanjemu departmaju, je Dordogne. Druga največja reka Isle z glavnima pritokoma, levim Auvézère in desnim Dronne, teče skozi severni del Périgorda in se v Dordogne izliva pri Libourne. Tretja reka Vézère teče skozi južni del Périgorda in se izliva v Dordogne pri kraju Le Bugue. Dolina reke Vézère, znana po številnih jamskih sistemih, v katerih so bile najdene prazgodovinske stenske poslikave in ostanki človeka iz obdobja kamene dobe (jama Lascaux), je bila leta 1979 sprejeta na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Reka Dordogne

Grofija Périgord je bila ustanovljena leta 866, naknadno razdeljena v fevd štirim baronom, ki so si na tem ozemlju zgradili gradove v Mareuilu ob meji z Angoumoisom, v Bironu na meji s Quercyjem, v Beynacu in Bourdeillesu. Izbira lokacije je imela vojaško strateški vpliv na razvoj dogodkov. Baroni so s svojimi trdnjavami uživali veliko svobode in bili nepogrešljivi kot poveljniki na mejnem ozemlju med Anglijo in Francijo.

S poroko Eleonore Akvitanske in Henrika Plantageneta v letu 1154 je jugozahod Francije pripadel kot fevd angleški kroni. Med stoletno vojno je fronto med severno Francijo in južno Anglijo označevala reka Dordogne. Politično je bila v tem času grofija nepomembna v navkrižju obeh interesov. Na njenem ozemlju so bila ta čas tako na francoski kot angleški strani načrtno ustanovljena številna utrjena naselja - bastide, kamor so se lahko zatekli privilegirani prebivalci Périgorda. Odločilna bitka, ki se je končala s porazom angleške vojske in koncem stoletne vojne leta 1454, se je odvijala pri kraju Lamothe-Montravel v Périgordu. Grofija je bila ponovno zdužena s francosko krono julija 1607.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]