Vila Grivec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vila Grivec
Vila Grivec se nahaja v Ljubljana
Vila Grivec
Lega na zemljevidu Ljubljane
Splošni podatki
Tipvila
Arhitekturni slogfunkcionalizem
LokacijaPrule, Ljubljana
NaslovCimpermanova ulica 4
Koordinati46°2′35″N 14°30′32″E / 46.04306°N 14.50889°E / 46.04306; 14.50889Koordinati: 46°2′35″N 14°30′32″E / 46.04306°N 14.50889°E / 46.04306; 14.50889
Začetek gradnje1934
Dokončanooktober 1934
Otvoritev25. oktober 1934
NaročnikFranc Grivec
Projektiranje in gradnja
ArhitektFranc Tomažič
RazvijalecAnton Mavrič
Ljubljana - Vila Cimpermanova 4
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.401 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP19. maj 1990

Vila Grivec je funkcionalistična vila, ki stoji na Cimpermanovi ulici 4 na ljubljanskih Prulah.

Velja za eno najpomembnejših funkcionalističnih zgradb v Sloveniji.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Franc Grivec, profesor teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, je januarja 1934 izbral Franca Tomažiča, nekdanjega Plečnikovega asistenta, da mu naredi načrte za vilo.[3] Pri izdelavi načrtov sta sodelovala še Živko Šumer (statični račun) in Ernest Franz (risanje načrtov).[3] Posamezne dele gradnje so prevzeli obrtniki Dominik Battelino (teraco tlaki), Josip Cihlar (pralna kad), Ciril Habicht (stopnice) in August Agnola (steklarska dela), medtem ko je gradnjo izvedlo podjetje Anton Mavrič.[3]

Gradnja se je končala oktobra istega leta in 25. oktobra 1934 je vilo blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman.[3] Vila je imela centralno ogrevanje, plinovod[3], dvignjeno in pokrito stopnišče do visokega pritličja (glavnega vhoda in posebnega vhda za služinčad), belo pročelje, zaokrožen vogalni balkon in teraso.[4] V kleti so se nahajali prostori za služinčad in pralnica, v pritličju sprejemna soba in jedilnica, v 1. nadstropju spalnica in delovna soba s knjižnico in na terasi arhiv in pokrita shramba.[5]

Med drugo svetovno vojno so hišo zasegli nemški okupatorji. Po koncu vojne je hišo hotela zaseči nova oblast, a je Grivec slednje preprečil s pomočjo Univerze v Ljubljani; vseeno pa so nacionalizirali 250 kvadratnih metrov zemljišča. Hišo je namenil sorodnikom, ki so študirali v Ljubljani.[6]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 401". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93 (Ljubljana, 2008), 65.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93 (Ljubljana, 2008), 62.
  4. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93 (Ljubljana, 2008), 63.
  5. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93 (Ljubljana, 2008), 64.
  6. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 73-93 (Ljubljana, 2008), 82.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]