Vida Lasič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vida Lasič
Rojstvo16. januar 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Zagorje ob Savi
Smrt12. julij 1997({{padleft:1997|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (77 let)
Ljubljana
Poklicpisateljica, radijska voditeljica, partizanka
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Žanrvojni roman, partizanski roman
Pomembnejša delaSvetloba mladih let

Vida Lasič, slovenska pisateljica in radiotehnica, * 16. januar 1920, Zagorje ob Savi, † 12. julij 1997, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Vida Lasič, poznana tudi kot Vida Jelka, je študirala na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1948 diplomirala iz elektrotehnike. Poročena je bila z Dušanom Lasičem, profesorjem elektrotehnike, s katerim je imela dva sinova.[1]

Elektrotehnica[uredi | uredi kodo]

Pred diplomo se je leta 1941 pridružila osvobodilnemu gibanju in kot študentka radiotehnike delala v radijskem sektorju OF in radiu Kričač. Sodelovala je pri oddajah, pri organizaciji in vodenju radiotehničnega dela v Ljubljani in oskrbovala partizane z radijsko opremo in materialom. Oktobra leta 1943 je s skupino tehnikov sodelovala pri ustanovitvi radiodelavnice GŠ NOV in POS in tam delala do maja naslednjega leta. Takrat se je vrnila v Ljubljano, kjer bi morala vzpostaviti radijskotelegrafsko zvezo z Glavnim štabom (GŠ NOV in POS) na osvobojenem ozemlju, vendar jo je gestapo odkril in zaprl, po zaslišanju pa izpustil. Tako je na zadnji dan okupacije lahko poskrbela za postajo in 9. maja pripravila prvo oddajo na osvobojenem ozemlju: Govori radio svobodna Ljubljana.

Po osvoboditvi je nadaljevala študij in diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, po diplomi pa je na Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani vodila poskusno proizvodnjo elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij.

Pisateljica[uredi | uredi kodo]

Svoje delo in življenje je v času okupacije opisala v več delih pod imenom Vida Tom-Lasič. V prvem delu Svetloba mladih let je zapisala spomine na ilegalno delo v partizanih. V prvem delu monografije 99 d je opisala delo radijskega sektorja v Ljubljani, oddaje radia Kričač, izdelovanje sprejemnikov, oddajnikov in radijskih postaj ter pošiljanje tehničnega blaga partizanom, v drugem delu pa organizacijo partizanske radiodelavnice 99 d, njeno opremljenost in preskrbo z aparati, materialom in ostalo tehniko. Tu je opisano vsakdanje življenje enote 99 d, na koncu knjige pa so navedeni tudi vsi tovariši sodelavci radiodelavnice.

Zadnje delo Kliče vir, vir, vir--- podobno kot prejšnja pričuje o delu radijskih tehnikov v zadnjem letu okupacije (1944–1945), a tokrat na bolj oseben in občutljiv način.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Ob obletnici smrti prof. dr. Dušana Lasiča, pionirja slovenske elektronike in vakuumistike.Vakuumist 15/3. 27–28. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]