Verjetnostna teorija števil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Verjétnostna teoríja števíl je veja teorije števil, ki eksplicitno rabi verjetnost za odgovore na vprašanja iz nje. Ena od osnovnih zamisli, ki jo podpira, je, da so različna praštevila v nekem resnem smislu podobna neodvisnim naključnim spremenljivkam. To sicer ni zamisel, ki bi imela enoznačni uporabni formalni izraz.

Utemeljitelji teorije so bili Paul Erdős, Aurel Wintner in Mark Kac v 1930-ih v enem od obdobij raziskovanja analitične teorije števil. Erdős-Wintnerjev izrek in Erdős-Kacev izrek (znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil) o aditivnih funkcijah sta osnovna rezultata teorije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tenenbaum, Gérald (1995), Introduction to Analytic and Probabilistic Number Theory, Cambridge studies in advanced mathematics, zv. 46, Cambridge University Press, ISBN 0-521-41261-7, Zbl 0831.11001

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]