Velika magistralna cesta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Potek magistralne ceste v Indiji

Velika magistralna cesta ali Grand Trunk Road (prej znana kot Utarapath, Sarak-e-Azam, Šah Rah-e-Azam, Badšahi Sarak in Long Walk) je ena najstarejših in najdaljših glavnih cest v Aziji. Vsaj 2500 let[1] povezuje Srednjo Azijo z Indijsko podcelino. Poteka približno 2400 km[2] od Teknafa v Bangladešu na meji z Mjanmarom[3][4] zahodno do Kabula v Afganistanu, poteka skozi Čitagong in Dako v Bangladešu, Kalkuto, Lucknow, Delhi in Amritsar v Indiji ter Lahore, Gudžrat, Ravalpindi in Pešavar v Pakistanu.[5][6]

Cesta je bila zgrajena vzdolž starodavne poti, imenovane Utarapatha v 3. stoletju pr. n. št. in se je raztezala od izliva Gangesa do severozahodne meje Indije. Nadaljnje izboljšave te ceste so bile narejene pod Ašoko.[7] Staro pot je Šer Šah Suri ponovno usmeril v Sonargaon in Rohtas.[8] Afganistanski konec ceste je bil obnovljen pod Mahmud Šahom Duranijem.[9] Cesta je bila v britanskem obdobju med letoma 1833 in 1860 precej obnovljena.[10]

Cesta sovpada s sedanjimi N1, Feni (Čittagong do Dake), N4 & N405 (Daka do Sirajganj), N507 (Sirajganj do Natore) in N6 (Natore do Rajšai proti Purneain India; NH 12 (Purnea do Bakkhali), NH 27 (Purnea v Patno), NH 19 (Kalkuta v Agro), NH 44 (Agra v Džalandhar prek New Delhija, Sonipat, Panipat, Ambala in Ludhiana) in NH 3 (Džalandhar v Attari, Amritsar v Indiji proti Lahoreju v Pakistanu) prek Vagaha ; N-5 (Lahore, Gudžranwala, Gudžrat, Lalamusa, Džhelum, Ravalpindi, Pešavar in prelaz Khiber proti Džalalabadu v Afganistanu) v Pakistanu in AH1 (Torkham-Džalalabad do Kabula) do Gaznija v Afganistanu.

Skozi stoletja je bila cesta ena glavnih trgovskih poti v regiji in je omogočala tako potovanje kot poštno komunikacijo. Grand Trunk Road se še vedno uporablja za prevoz na današnji Indijski podcelini, kjer so bili deli ceste razširjeni in vključeni v nacionalni cestni sistem.[11]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antično obdobje[uredi | uredi kodo]

Budistična literatura in indijski epi, kot je Mahabharata, zagotavljajo obstoj ceste Grand Trunk že pred Maurijskim imperijem in se je imenovala Uttarapatha ali 'Severna cesta'. Cesta je povezovala vzhodno regijo Indije s srednjo Azijo in staro Grčijo.[12]

Maurijsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Predhodnica sodobne ceste je bila zgrajena po ukazu cesarja Čandragupta Maurija in se je zgledovala po perzijski kraljevi cesti[13] (natančneje, njenem vzhodnem odseku, Veliki Horasanski cesti, ki je potekala od Medije do Baktrije). V času Maurijskega cesarstva v 3. stoletju pr. n. št. je kopenska trgovina med Indijo in več deli zahodne Azije in sveta Baktrije potekala skozi mesta na severozahodu, predvsem Takšašila in Purušapura (današnja Taxila oziroma Pešavar v Pakistanu). Takšašila je bila s cestami dobro povezana z drugimi deli cesarstva. Mauriji so vzdrževali to zelo starodavno cesto od Takšašile do Patliputre (današnja Patna v Indiji). Čandragupta Maurija je imel celo vojsko uradnikov, ki so nadzirali vzdrževanje te ceste, kot je povedal grški diplomat Megasthenes, ki je preživel petnajst let na dvoru Maurijev. Ta cesta, zgrajena v osmih fazah, naj bi povezovala mesta Purušapura, Takšašila, Hastinapura, Kanjakubja, Prajag, Patliputra in Tamralipta, razdalja približno 2600 kilometrov.

Pot Čandragupte je bila zgrajena čez starodavno 'Utarapatha' ali 'Severno cesto', ki jo je omenil Pāṇini. Cesar Ašoka je v svojem ediktu dal zapisati drevesa, vodnjake, zgrajene na vsaki polovici kosa, in veliko nimisdhajas, kar se pogosto prevaja kot počivališča ob poti za popotnike. Znano je tudi, da je cesar Kaniška nadzoroval Uttarapatho.[14][15]

Suri in Mogulsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Šer Šah Suri, srednjeveški vladar imperija Sur, se je v 16. stoletju lotil popravil Čandraguptine kraljeve ceste. Stara pot je bila nadalje preusmerjena pri Sonargaonu in Rohtasu in njena širina se je povečala, zgradili so saraj, povečalo se je število kos minarjev in baolijev. Ob nekaterih odsekih ceste so zgradili tudi vrtove. Tisti, ki so se ustavili pri saraju, so dobili hrano brezplačno. Njegov sin Islam Šah Suri je zgradil dodaten saraj med vsakim sarajem, ki ga je prvotno zgradil Šer Šah Suri na cesti proti Bengaliji. Več sarajev je bilo zgrajenih pod Moguli. Džahangir je pod svojo vladavino izdal odlok, da so vsi saraji zgrajeni iz žgane opeke in kamna. Na odseku med Lahorejem in Agro so posadili širokolistna drevesa in zgradil mostove čez vsa vodna telesa, ki so bila na poti ceste. Pot je Suri imenoval Sadak-e-Azam, Moguli pa Badšahi Sadak.[16]

Britanski imperij[uredi | uredi kodo]

Prizor iz kantona Ambala v Britanski Indiji

Britanska vzhodnoindijska družba je v 1830-ih začela s programom gradnje kovinskih cest za komercialne in upravne namene. Cesta, ki se zdaj imenuje Grand Trunk Road, od Kalkute skozi Delhi do Kabula v Afganistanu, je bila obnovljena po ceni 1000 GBP/miljo.

Cesta je omenjena v številnih literarnih delih, vključno s tistimi Fosterja in Rudyarda Kiplinga. Kipling je cesto opisal kot: »Poglej! Poglej še enkrat! in čamarji, bankirji in kleparji, brivci in zajčki, romarji – in lončarji – ves svet gre in prihaja. Zame je kot reka, iz katere sem umaknjen kot hlod. po poplavi. In res je Grand Trunk Road čudovit spektakel. Teče naravnost, brez preobremenjenosti indijskega prometa tisoč petsto milj – taka reka življenja, kot je ni nikjer drugje na svetu.«[17]

Republika Indija[uredi | uredi kodo]

Skupina zgodovinskih območij ob cesti v Indiji je bila leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine pod naslovom Mesta ob Uttarapath, Badshahi Sadak, Sadak-e-Azam, Banho, Grand Trunk Road. Indijski odseki Grand Trunk Road sovpadajo z NH 19 in NH 44 državnih cest v Indiji.

Psihologi območje okoli ceste GT včasih označujejo kot pas ceste GT, včasih pa je v kontekstu volitev znana tudi kot cesta Gudžarat. Na primer, med volitvami v Harjani se območje na obeh straneh ceste GT od Ambale do Sonipata, ki ima 28 volilnih enot zakonodajne skupščine, kjer ni prevlade ene kaste ali skupnosti, imenuje cestni pas GT v Harjani.[18][19]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Kos Minar iz mogulske dobe ob cesti GT v Sonipatu v Indiji
    Kos Minar iz mogulske dobe ob cesti GT v Sonipatu v Indiji
  • GT Road v Utar Pradešu, Indija
    GT Road v Utar Pradešu, Indija
  • GT Road blizu Barhija, Indija
    GT Road blizu Barhija, Indija
  • GT Road proti Burdvanu iz Hooghlija
    GT Road proti Burdvanu iz Hooghlija
  • GT Road v Lahoreju, Pakistan
    GT Road v Lahoreju, Pakistan
  • GT road v Gudžranvali, Pakistan
    GT road v Gudžranvali, Pakistan
  • GT Road nad reko Džhelum, Pakistan
    GT Road nad reko Džhelum, Pakistan
  • Prvotna cesta GT, ki poteka skozi gore Margalla do pogorja Kala Čita v Pakistanu
    Prvotna cesta GT, ki poteka skozi gore Margalla do pogorja Kala Čita v Pakistanu
  • Na novo preurejena cesta GT, ki poteka mimo skrajne zahodne točke gora Margalla do pogorja Kala Čitta v Pakistanu
    Na novo preurejena cesta GT, ki poteka mimo skrajne zahodne točke gora Margalla do pogorja Kala Čitta v Pakistanu
  • Cesta Kabul–Džalalabad v Afganistanu je najbolj zahodni del ceste GT
    Cesta Kabul–Džalalabad v Afganistanu je najbolj zahodni del ceste GT
  • Gorski prelaz na cesti Kabul–Džalalabad, Afganistan
    Gorski prelaz na cesti Kabul–Džalalabad, Afganistan

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ UNESCO, Caravanserais along the Grand Trunk Road in Pakistan
  2. ↑ The Atlantic: "India's Grand Trunk Road"
  3. ↑ Steel, Tim (1. januar 2015). »A road to empires«. Dhaka Tribune. Pridobljeno 19. julija 2016.
  4. ↑ Jhimli Mukherjee Pandey (15. september 2015). »Cuisine along G T Road«. The Times of India. Calcutta. Pridobljeno 19. julija 2016.
  5. ↑ Khanna, Parag. »How to Redraw the World Map«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 19. julija 2016.
  6. ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »Sites along the Uttarapath, Badshahi Sadak, Sadak-e-Azam, Grand Trunk Road«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 26. decembra 2018.
  7. ↑ Romila Thapar, p. 236, Early India: From the Origins to AD 1300
  8. ↑ Vadime Elisseeff, p. 159-162, The Silk Roads: Highways of Culture and Commerce
  9. ↑ K. M. Sarkar (1927). The Grand Trunk Road in the Punjab: 1849-1886. Atlantic Publishers & Distri. str. 2–. GGKEY:GQWKH1K79D6.
  10. ↑ David Arnold; Science, technology, and medicine in colonial India (New Cambr hist India v.III.5) Cambridge University Press, 2000, 234 pages p. 106
  11. ↑ Singh, Raghubir (1995). The Grand Trunk Road: A Passage Through India (First izd.). Aperture Books. ISBN 9780893816445.
  12. ↑ Sanjeev, Sanyal (15. november 2012). Land of the Seven Rivers: A Brief History of India's Geography (v angleščini). Penguin Random House India Private Limited. str. 72–73, 103. ISBN 9788184756715.
  13. ↑ Benjamin Walker, p. 69, Hindu World: An Encyclopedic Survey of Hinduism. In Two Volumes. Volume II M-Z
  14. ↑ »Grand Trunk Road since Pre Mahabharata Times; Here are Evidences«. 20. april 2020.
  15. ↑ »Grand Trunk Road: Uttarapatha, The Silk Route of India«. 26. avgust 2021.
  16. ↑ Anu Kapur, p. 84, Mapping Place Names of India
  17. ↑ A description of the road by Kipling, found both in his letters and in the novel Kim.
  18. ↑ NuNuBJP on a strong footing in northern districts, Hindustan Times, 30 March 2016.
  19. ↑ Haryana assembly elections: BJP counts on strategy, Times of India, 6 October 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Velika magistralna cesta.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Velika magistralna cesta
  • Farooque, Abdul Khair Muhammad (1977), Roads and Communications in Mughal India. Delhi: Idarah-i Adabiyat-i Delli.
  • Weller, Anthony (1997), Days and Nights on the Grand Trunk Road: Calcutta to Khyber. Marlowe & Company.
  • Rudyard Kipling (1901), Kim. Considered one of Kipling's finest works, it is set mostly along the Grand Trunk Road. Free e-texts are available, for instance here.
  • Usha Masson Luther; Moonis Raza (1990). Historical routes of north west Indian Subcontinent, Lahore to Delhi, 1550s–1850s A.D. Sagar Publications.
  • Arden, Harvey (Maj 1990). »Along the Grand Trunk Road«. National Geographic. 177 (5): 118–38.
  • Mozammel, Md Muktadir Arif (2012). »Grand Trunk Road«. V Islam, Sirajul; Jamal, Ahmed A. (ur.). Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh (Second izd.). Asiatic Society of Bangladesh.
  • Tayler, Jeffrey (november 1999). »India's Grand Trunk Road«. The Atlantic Monthly. 284 (5): 42–48.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • National Highway Authority of India
  • National Highway Authority of Pakistan
  • NPR: Along the Grand Trunk Road
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Velika_magistralna_cesta&oldid=6098036«