Pojdi na vsebino

Veld

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skokonoga gazela v poraslem veldu; Narodni park Etoša, Namibija
Skokonoga gazela v požganem veldu; Narodni park Etoša, Namibija

Veld, tudi veldt (/vɛlt/ ali /fɛlt/), je vrsta široke odprte ravninske krajine v Južni Afriki, ravno območje je pokrito s travo ali nizkim grmičevjem, zlasti v državah Republika Južna Afrika, Lesoto, Esvatini, Zimbabve, Bocvana in Namibija. Poseben status ima subtropski gozd ekoregije Južne Afrike, ki ga je uradno opredelil Svetovni sklad za naravo kot bushveld (grmičasti ali nizki veld). [1] Drevesa najdemo le v redkih krajih, pozeba, požari in paša živali omogočajo rast trave, preprečujejo pa rast dreves.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Beseda veld (nizozemska izgovarjava [fɛlt]) izhaja iz afrikanske besede za polje.

Etimološki izvor besede je starejša nizozemska beseda veldt, ki so jo pri črkovanju v 19. stoletju v nizozemščini poenostavili v veld [2] v desetletjih pred prvo navedbo v afrikanskem slovarju. [3][4] Dodatna črka "t" nakazuje angleško zmedo pri že zastareli nizozemski uporabi; to ni nikoli bila afrikanska oblika.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Podnebje v veldu je zelo spremenljivo, vendar je njegov splošni vzorec mila zima, od maja do septembra, in vroče ali zelo vroče poletje od novembra do marca z zmernimi ali precejšnjimi razlikami v dnevnih temperaturah in obilico sonca. Padavine so večinoma v poletnih mesecih kot zelo močne nevihte.

V večini južnoafriškega visokega velda je povprečna letna količina padavin med 380 in 760 mm, zmanjšana na približno 250 mm v bližini zahodne meje, v nekaterih delih Lesotskega višavja se poveča na skoraj 1000 mm, južnoafriški nizki veld prejme več padavin kot visoki veld. Temperatura je tesno povezana z nadmorsko višino. Na splošno so povprečne julijske (zimske) temperature med 7 °C v Lesotskem višavju in 16 °C v nizkem veldu. Januarske (poletne) temperature se gibljejo med 18 °C in 27 °C.

V Zimbabveju so padavine v povprečju okoli 760–900 mm v visokem veldu in manj kot 150 mm v najnižjih predelih nizkega velda. Temperature so nekoliko višje kot v Južni Afriki.

V celotnem veldu so sezonske in letne spremembe povprečnih količin padavin do 40 odstotkov. Škodljiva suša vpliva najmanj na polovici površine približno enkrat v treh ali štirih letih; zelo se tudi zmanjša število rastlin in živali.

Opredelitev pojma

[uredi | uredi kodo]

Veld lahko primerjamo z avstralskim izrazom outback ali s prerijo v Severni Ameriki, pampo v nižinah Južne Amerike ali stepo v Srednji Aziji.

Najenostavnejša razlaga za besedo "veld" je "naravno rastlinje" brez močvirja in gozdov, ne vključuje gora z rastlinstvom, puščav ali gora brez naravnega rastlinja.

Veld so različna naravna okolja, vlažna in suha, obalne ravnice, obalne prerije, poplavni travniki in savane, travniki, prerije, stepe, pa tudi kmetijska območja in območja z grmičevjem. Območje se imenuje bosveld za bushveld, kar je ohlapna botanična razvrstitev in poseben geografski del tega, za kar se uporablja Transvaal, kot je opisano v zgodbi Percyja FitzPatricka z naslovom Jock of the bushveld.

Drugi pomeni besede veld

[uredi | uredi kodo]
  • Beseda renosterveld – "nosorogovo polje" se uporablja za enega glavnih vegetacijskih tipov na cvetličnem območju rtov;
  • za negovano športno igrišče, na katerem se igra ragbi sredi mesta, kot sta Cape Town in Johannesburg, se v afrikanščini uporablja beseda "rugbyveld";
  • beseda "veld" ima tudi vojaški pomen. Vojska uporablja čin feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал), ki je najvišji čin v kopenski vojski ali letalstvu (predpona feld pomeni /bojno/polje).

Visoki veld in nizki veld

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Južne Afrike prikazuje Veliki rob in njegovo povezavo z visokim veldom, nizkim veldom in Lesotskim visokogorjem. Deli Velikega roba v rdeči barvi so znani kot Zmajevo gorovje (Drakensberg). Rob je le dobro opredeljena meja med Lesotskim visokogorjem in obema veldoma. Zahodni in južni del vseh treh območjih so poljubni. Izraz "nizki veld" se uporablja samo v Južni Afriki, Bocvani in Zimbabveju. Čeprav teče neprekinjeno v Mozambik, se izraz ne uporablja za obalno planoto, zato je v oranžni barvi v primerjavi z rumeno v drugih južnoafriških državah. Izraz "nizki veld" se prav tako ne uporablja za druga nizko ležeča območja v Južni Afriki, Bocvani in Zimbabveju.
Visoki veld v provinci Gauteng severno od Johanesburga
Mpumalanški nizki veld, kot se vidi s točke Božje okno (God's Window)

Visoki veld

[uredi | uredi kodo]

Velik del notranjosti Južne Afrike je visoka planota, višja od 1500 do 2100 m, na kateri so znani visoki veldi, ki se začnejo na robu Zmajevega gorovja, 220 km vzhodno od Johannesburga, in so nagnjeni postopoma navzdol na zahod in jugozahod, pa tudi na sever, čez bushveld do reke Limpopo. [5] Za ta višja, hladna območja (na splošno več kot 1500 m nad morjem) so značilni raven ali rahlo valovit teren, prostrani travniki in spremenljivo tropsko ali subtropsko podnebje. Na vzhodu mejo visokega velda zaznamuje Veliki rob ali mpumalanško Zmajevo gorovje, v drugi smeri pa meja ni očitna. Antilopa vrste Damaliscus pygargus phillipsi in vrsta konja Equus quagga quagga sta nekoč množično naseljevala visoki veld. Danes živi na nekaterih območjih veliko skokonogih gazel, [6] čeprav je velik del območja namenjen za komercialno gojenje, tu je tudi provinca Gauteng, največje somestje Južne Afrike.

Nizki veld

[uredi | uredi kodo]

Nižine pod okoli 500 m nadmorske višine ob severni meji Južne Afrike z Bocvano in Zimbabvejem, kjer 180 milijonov let stara riftna dolina prereže osrednjo planoto Južne Afrike in lokalno poruši Veliki rob, [7][8] so znane kot nizki veld. [9] Reki Limpopo in Save tečeta z osrednjega afriškega višavja čez nizki veld v Indijski ocean na vzhodu. Limpopojski nizki veld se razteza proti jugu, vzhodno od roba Zmajevega gorovja, skozi provinco Mpumalanga in na koncu v vzhodni Esvatini. Ta južni del nizkega velda je omejen z mejo med Južno Afriko in Mozambikom na vzhodu in severovzhodu ter Zmajevim gorovjem na zahodu. To območje je na splošno bolj vroče in manj močno obdelano kot visoki veld.

Trnasti veld

[uredi | uredi kodo]

Thornveld ali trnasti veld, včasih imenovan tudi "akacijev trnasti veld", je vrsta polsušnih savan v travinju, v katerem prevladujejo trnova akacija in nekatere druge vrste bodičastega grmovja. V ravnicah ali hribovitih predelih tega velda prevladujejo različne rastlinske vrste, rastline rodu Balanites pa so skupne. [10] Nekatere značilne vrste v trnastem veldu so[11]:

  • trave: trave, ki pripadajo vrsti iz rodu Themeda in Hyparrhenia;
  • drevesa in grmičevje: rod akacija (Acacia) in octovec (Rhus): kot Senegalia caffra, Acacia sieberiana in Rhus pentheri in druge vrste, kot so Ziziphus mucronata, Ehretia rigida in Cussonia spicata.

Peščeni in kamniti veld

[uredi | uredi kodo]
Teliček v peščenem veldu v Bocvani
Kraljevo pokopališče Bakwena, Molepolole v kamnitem veldu v Bocvani

Peščeni veld je vrsta suhega velda s peščenimi tlemi, značilen za nekatera območja v južnoafriški regiji. Sicer vpije vso vodo sezonskega deževja, predvsem sezonsko pa lahko naletimo tudi na vodne habitate.[12] Tu uspevajo samo nekatere odporne rastlinske vrste, zlasti trave v šopih in nekatere vrste dreves in grmovnic.[13] Rastline peščenega velda imajo poseben vzorec rasti, redko pokrivajo celoten teren, izstopajo zaplate peščenih tal, izpostavljene na površini. Nekatere značilne vrste so Acacia haematoxylon, A. luederitzii, Boscia albitrunca, Terminalia sericea, Lonchocarpus nelsii, Bauhinia petersiana in Baphia massiliensis.

Kamniti veld je izraz, ki se uporablja za nekatera območja kamnitih tal v Bocvani, ki so predvsem v vzhodnem delu države. Pokrajina je valovita z raztresenimi skalnatimi hribi. Območja kamnitega velda so tudi v Južni Afriki v goratem osrednjem Kamiesu na Severnem rtu s hribovitimi brežinami in globokimi rečnimi dolinami. Tla v kamnitem veldu so značilni skalnati izdanki, je tudi izobilje kamna in kamenčkov različnih oblik in velikosti.

Rastlinstvo je značilno za skalnate savane z gostejšim rastjem in z manj ogoljenimi zaplatami kot v peščenem veldu, pa tudi višjimi drevesi. [14] Zato je tu večja pestrost vrst, kot so Peltophorum africanum, Acacia nigrescens, A. tortilis, Combretum apiculatum in Colophospermum mopane. [15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ WWF ecoregion [1]
  2. ↑ Winkel, Lammert Allard te. De grondbeginselen der Nederlandsche spelling: Regelen der spelling voor het Woordenboek der Nederlandsche Taal. Publisher: D. Noothoven van Goor, 1873. Download from: [2]
  3. ↑ Eric Anderson Walker (ed). The Cambridge History of the British Empire, Volume 4. Cambridge University Press 1963 (Afrikaans: pp. 890–894)
  4. ↑ Berger, Iris. South Africa in World History. Oxford University Press, 2009. ISBN 978-0195337938
  5. ↑ Atlas of Southern Africa. (1984). p. 13. Readers Digest Association, Cape Town
  6. ↑ Richard Despard Estes, The Behavior Guide to African Mammals, University of California Press, ISBN 978-0-520-27297-2
  7. ↑ McCarthy t. & Rubidge B. (2005) The Story of Earth & Life. p. 246-247. Struik Publishers, Cape Town.
  8. ↑ McCarthy, T.S. (2013) The Okavango delta and its place in the geomorphological evolution of Southern Africa. South African Journal of Geology 116: 1-54.
  9. ↑ Atlas of Southern Africa. (1984). pp. 13, 192, 195. Readers Digest Association, Cape Town
  10. ↑ »Thorn Veld Ecozone – Kruger National Park«. Ecotravel.co.za. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  11. ↑ »KwaZulu-Natal Department of Agriculture – Mixed Thornveld Ecozone«. Agriculture.kzntl.gov.za. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2012. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  12. ↑ »Aquatic Ecosystems of the Sandveld-Saldanha« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. julija 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  13. ↑ »Thamnochortus bachmannii«. Plantzafrica.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2012. Pridobljeno 31. oktobra 2012.
  14. ↑ »Microsoft Word - ORIG_Basin Profile.doc« (PDF). Pridobljeno 31. oktobra 2012.[mrtva povezava]
  15. ↑ »FAO Country Pasture/Forage Resource Profiles – Botswana«. Fao.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2012. Pridobljeno 31. oktobra 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo veld v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veld&oldid=6253537«