Veščec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Veščec
Stone Fish at AQWA SMC2006.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Scorpaeniformes (bodike)
Družina: Synanceiidae
Rod: Synanceia
Vrsta: S. verrucosa
Znanstveno ime
Synanceia verrucosa
Bloch & Schneider, 1801
Sinonimi

Synanceichthys verrucosa
Synanceichthys verrucosus
Scorpaena brachion

Veščec (znanstveno ime Synanceia verrucosa) je strupena morska riba iz družine bodik (Scorpaenidae). Prebiva v plitvih tropskih vodah v Indijskem in Pacifiškem oceanu. Je najbolj razširjena vrsta iz rodu Synanceia in velja za najbolj strupeno ribo na svetu.[1]

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

V povprečju meri riba v dolžino okoli 27 cm, največ do 40 cm in tehta okoli 2,4 kg. Po na hrbtni strani telesa ima 12-14 bodic oz. trnov ter 3 bodice blizu zadnjika ter 5-7 nezdruženih prsnih plavuti in 5-6 nezdruženih plavuti blizu zadnjika. Blizu baze vsake hrbtne bodice se nahaja velika vrečka s toksinom.

Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo]

Veščec ima sposobnost izjemne kamuflaže.

Življenjski prostor veščeca se v splošnem razteza po celotnem Indijskem in Pacifiškem oceanu, od Rdečega morja in Vzhodne Afrike do Francoske Polinezije, od japonskih otokov Ryukyu in Ogasawara na severu do Queenslanda v Avstraliji na jugu.

Živi v tropskih vodah blizu peščenih in kamnitih področij koralnih grebenov do globine 30 m, pa tudi v plitvih lagunah. Ni migracijska vrsta in prebiva samotno. Ima sposobnost izjemne kamuflaže. Prehranjuje se z manjšimi ribami in raki.

Strupenost in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Je najbolj strupena riba na svetu. Podobno kot pri veliki plamenki se toksin pri izloči iz baze bodic, preko vdolbinic v bodicah v rano. Toksin vsebuje mešanico različnih proteinov, med drugim hemolitični stonustoksin, nevrotoksični trahinilizin in kardioleputin.[2]

Toksin povzroči zelo hudo bolečino na širšem mestu vboda, lahko pa se pojavi tudi šok, ohromitev in nekroza, kar je odvisno od globine vboda. V tem primeru je nujno potrebna zdravniška pomoč v nekaj urah, drugače so lahko posledice usodne za človeka. Pri prvi pomoči je potrebna potopitev prizadetega območja v vročo vodo, s čimer se oslabi delovanje toksina, saj predstavljajo večino le-tega beljakovine, ki jih s toploto denaturiramo in s tem inaktiviramo. Bolečino se lahko omili z uporabo lokalnih anestetikov. Imobilizacija prizadetega območja s kompresijsko obvezo ni več priporočljiva. Zdravniška pomoč vključuje odstranjevanje morebitnih zapičenih bodic ter dajanje protistrupa (antidota).[3]

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Priljubljena je kot akvarijska riba, sicer pa jo prodajajo na ribjih tržnicah v Hong Kongu. Na Japonskem velja njeno meso za specialiteto, imenovano okoze (オコゼ).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Myers, R.F. (1999). Micronesian reef fishes: a comprehensive guide to the coral reef fishes of Micronesia, 3. izdaja. Barrigada, Guam: Coral Graphics, str. 330.
  2. Taylor, G. (2000). "Toxic fish spine injury: Lessons from 11 years experience". SPUMS 30 (1). 
  3. "CSL Antivenom Handbook - First Aid for Marine Bites and Stings". Pridobljeno 22.06.2010.

Viri[uredi | uredi kodo]