Ogled vira Vatikan

{{Infopolje Država
|native_name              = ''Status Civitatis Vaticanae'' {{ikona la}}<br>''Stato della Città del Vaticano'' {{ikona it}}
|conventional_long_name   = Vatikanska mestna država
|common_name              = Vatikan
|common_name2             = 
|image_flag               = Flag of Vatican City State - 2023 version.svg
|image_coat               = Coat of arms of the Vatican City.svg
|symbol_type              = Grb
|image_map                = LocationVaticanCity.png
|national_motto           = 
|national_anthem          = "[[Inno e Marcia Pontificale]]"{{presledki|2}}<small>([[italijanščina]])<br />»Papeška himna in koračnica«</small><br /><center>[[File:United States Navy Band - Inno e Marcia Pontificale.ogg]]</center>
|official_languages       = [[latinščina]], [[italijanščina]]{{efn|Latinščina je uradni jezik Vatikana. Državni zakon iz leta 1929 predvideva, da se vsi zakoni in odredbe priobčijo tudi v italijanščini. Italijanščina je splošni pogovorni jezik poleg [[nemščina|nemščine]] in [[retoromanščina|retoromanščine]] za [[Švicarska garda#Papeška Švicarska garda|Švicarsko gardo]] in [[španščina|španščine]] za papeža.}}
|capital                  = mestna država Vatikan
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=27 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = volilna monarhija
|leader_title1            = [[papež|suveren]]
|leader_name1             = [[Papež Frančišek]]
|leader_title2            = [[Vatikanski državni tajnik|državni tajnik]]
|leader_name2             = [[Pietro Parolin]]
|leader_title3            = 
|leader_name3             = 
|area_rank                = 249.
|area_magnitude           = 1 E5
|area_km2                 = 0,44
|area_sq_mi               = 0,17
|percent_water            = 
|population_estimate      = 1000<ref name="factbook">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/vt.html|title=Holy See (Vatican City)|accessdate=2021-12-14 |work=CIA—The World Factbook|archive-date=2019-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110183740/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/vt.html|url-status=dead}}</ref>
|population_estimate_rank = 
|population_estimate_year = 2017
|population_census        = 
|population_census_year   = 
|population_density_km2   = 1877<ref>[http://www.vatican.va/news_services/press/documentazione/documents/sp_ss_scv/informazione_generale/sp_ss_scv_info-generale_en.html#Targa www.vatican.va] Tiskovni urad Svetega sedeža&nbsp;— Splošne informacije. Pridobljeno 23. oktobra 2009.</ref>
|population_density_sq_mi = 4859
|population_density_rank  = 6.
|GDP_PPP                  = 
|GDP_PPP_rank             = 
|GDP_PPP_year             = 
|GDP_PPP_per_capita       = 
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 
|sovereignty_type         = Nastanek
|sovereignty_note         = [[Neodvisnost]] od [[Kraljevina Italija (1861–1946)|Kraljevine Italije]]
|established_event1       = [[Lateranski sporazumi]]
|established_date1        = [[11. februar]] [[1929]]
|currency                 = [[evro]] (€){{efn|Pred letom 2002 [[vatikanska lira]].}}
|currency_code            = EUR
|country_code             = 
|time_zone                = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset               = +1
|time_zone_DST            = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST           = +2
|cctld                    = [[.va]]
|calling_code             = 39{{efn|[[ITU-T]] določa za Vatikan številko 379. Vendar pa je Vatikan vključen v italijansko telefonsko omrežje in uporablja številko 39.}}
|ISO_3166-1_alpha2        = 
|ISO_3166-1_alpha3        = 
|ISO_3166-1_numeric       = 
|iso3166code              = VA
|sport_code               = 
|vehicle_code             = V
}}
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine}}
'''Vatikan''', uradno '''Vatikanska mestna država''' ter včasih nepravilno '''[[Sveti sedež]]''' (uradno {{Jezik-la|Status Civitatis Vaticanae}}, krajše {{lang|la|Civitas Vaticana}}, uradno {{Jezik-it|Stato della Città del Vaticano}}, krajše {{lang|la|Città del Vaticano}}), je najmanjša neodvisna [[država]] na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma [[enklava|obkrožena]] z glavnim mestom [[Italija|Italije]], [[Rim]]om. Po ureditvi je [[teokracija|teokratična]]<ref>[http://www.staff.ncl.ac.uk/nick.megoran/pdf/theocracy.pdf Nick Megoran, "Theocracy" in ''International Encyclopedia of Human Geography'', vol. 11, Elsevier 2009 ISBN 978-0-08-044911-1, p.226| Quote:elective theocracy (although its representatives would be unlikely to accept that label)]</ref> [[absolutizem|absolutna]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.vaticanstate.va/EN/State_and_Government/StateDepartments/index.htm |title=Internet portal of Vatican City State |publisher=Vatican City State |accessdate=9 July 2011}}</ref> [[volitve monarhija|volilna]] [[monarhija]]<ref>[http://books.google.com/books?id=M3A-xgf1yM4C&pg=PA1009 Gerhard Robbers, ''Encyclopedia of World Constitutions'' (Infobase Publishing 2006 ISBN 978-0-81606078-8), p. 1009]</ref>. Vatikan je uradno prebivališče [[papež]]a in ozemlje [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], ki z [[Papeška komisija za državo Vatikan|governatoratom]]<ref>{{navedi splet|title=Governorate|url=http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/struttura-del-governatorato/organigramma/governatorato.html|publisher=Vaticanstate.va|accessdate=12 August 2013}}</ref> predstavlja njegovo osrednjo oblast. Kot suverena država Vatikan zagotavlja papežu polno samostojnost in ga ščiti pred zunanjim političnim vplivom.<ref>[http://sl.radiovaticana.va/storico/2009/02/11/danes_mineva_80_let_od_ustanovitve_dr%C5%BEave_mesta_vatikan/slv-265372 Danes mineva 80 let od ustanovitve Države mesta Vatikan], Sl.radiovaticana.va, pridobljeno 25. oktober 2014.</ref> Ime je dobil po griču [[Vatikan (grič)|Vatikanu]] na desnem bregu reke [[Tibera|Tibere]]. V Vatikanu se nahaja najpomembnejša rimskokatoliška cerkev na svetu, [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], ki je eno najpomembnejših [[Romarsko središče|romarskih središč]] sveta.

== Zgodovina ==

=== Zgodovina do leta 1929 ===

Formalno je država Vatikan nastala leta [[1929]]; zgodovina [[Papeška država|Papeške države]], v kateri [[papež]] ni bil samo vrhovna cerkvena avtoriteta, temveč je bil tudi posvetni [[vladar]], pa je mnogo starejša. Izročilo pravi, da so tukaj po križanju pokopali [[apostol Peter|apostola Petra]], prvega rimskega [[škof]]a. Za cesarja [[Konstantin Veliki|Konstantina]] ([[280]]-[[337]]) so na vatikanskem griču zgradili v čast sv. Petra prvo cerkev in nato prvo papeževo rezidenco. V času [[Langobardi|langobardskega]] vdora na [[Apeninski polotok]] so [[Franki]] ponudili zavezništvo papežu v boju z arianskimi Langobardi. Posledica tega zavezništva je bila, da je leta [[754]] papež formalno postal posvetni vladar obsežnega ozemlja v srednji Italiji - tako imenovane [[Papeška država|Papeške države]].

Papeži so si ves čas prizadevali ohraniti to posvetno oblast, vendar so bila redka obdobja, ko le-ta ni bila tako ali drugače ogrožena. Največja grožnja je prišla v [[19. stoletje|19. stoletju]] s pojavom [[nacionalizem|nacionalizmov]] v [[Evropa|Evropi]]. Italijanski nacionalisti so želeli več deset večjih in manjših državic na Apeninskem polotoku združiti v močno in enotno italijansko nacionalno državo. To bi pomenilo konec Papeške države, zato so papeži tem nacionalističnim težnjam od vsega začetka močno nasprotovali. Papež Pij IX. je celo izobčil vse katolike, ki so se udeležili volitev v nastajajoči se italijanski državi. Vseeno je bil večji del Papeških držav leta [[1860]] vključen v Italijo, papežu pa je za naslednjih deset let še ostala oblast na območju, ki se je nekako pokrivalo z današnjo deželo (''regio'') [[Lacij]].

[[Kraljevina Italija|Italijanski kralj]] je leta [[1870]] po odposlancih v poskusu mirne integracije preostanka Papeške države v Italijo papežu Piju IX. predlagal, naj svoje ozemlje prostovoljno preda italijanskemu kraljestvu, obdrži pa posvetno oblast v Leoninskem mestu (''Civitas Leonina''). To je del Rima zahodno od Tibere vključno z Vatikanom, ki je sicer le manjši del mesta, a še vedno bistveno večji od današnje države Vatikan. Papež je ponudbo kategorično zavrnil, zato so italijanske čete generala Raffaeleja Cadorne 20. septembra 1870 po slabem odporu papeževe vojske vkorakale v Rim. Čeprav novo kraljestvo ni niti želelo niti si ni smelo privoščiti radikalnega obračuna s papežem, se je slednji sam razglasil za ujetnika in se zaprl znotraj obzidja Vatikana, ki ga tudi njegovi nasledniki niso zapustili naslednjih 60 let. Za neurejeno razmerje med Svetim sedežem in Italijo med letoma 1870 in 1929 se je uveljavilo poimenovanje ''Rimsko vprašanje''.

Ker [[Papež Pij IX.|Pij IX.]] in nasledniki niso priznali vključitve njihovih dovčerajšnjih ozemelj v Kraljevino Italijo in se niso želeli pogajati z njo, je slednja položaj Svetega Sedeža kot vrha vesoljne katoliške cerkve uredila enostransko s posebnim zaščitnim [[zakon]]om. Ta je priznal papežu nedotakljivost njegovih prostorov v Vatikanu in nekaterih drugih zgradb v Italiji. Osebo papeža je glede njene zaščite izenačila z osebo italijanskega kralja. Diplomatski predstavniki, akreditirani pri Svetem sedežu, so imeli povsem enak položaj z diplomatskimi predstavniki, akreditiranimi v Italiji. Dostojanstveniki katoliške cerkve, namenjeni v Vatikan, so lahko prosto potovali skozi Italijo. Kljub temu pa v tem obdobju ni mogoče govoriti o Vatikanu kot o državi. Mednarodnopravni položaj Svetega sedeža v tem času je možno do neke mere primerjati s položajem, ki ga danes uživa [[Malteški viteški red]].

=== Zgodovina od leta 1929 ===
[[Slika:The British Army in Italy 1944 NA16179.jpg|sličica|Britanska armada pred baziliko Sv. Petra]]
[[Lateranski sporazumi]], ki sta jih sklenila papež Pij XI. in [[Benito Mussolini]], so 11. februarja 1929 vzpostavili novo stanje.<ref name="Preamble">[http://www.vaticanstate.va/content/dam/vaticanstate/documenti/leggi-e-decreti/Normative-Penali-e-Amministrative/LateranTreaty.pdf Preamble of the Lateran Treaty]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm |title=Lateran Pacts of 1929 |accessdate=2006-12-05 |archive-date=2018-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.vatican.va/roman_curia/secretariat_state/archivio/documents/rc_seg-st_19290211_patti-lateranensi_it.html#TRATTATO_FRA_LA_SANTA_SEDE_E_L’ITALIA Trattato fra la Santa Sede e l'Italia]</ref> Italija je priznala suvereno državo Vatikanskega mesta kot trajno [[nevtralnost|nevtralnega]] območja, poleg tega pa ji je naklonila nekatere ugodnosti, brez katerih Vatikan ne more delovati. Italija se je med drugim zavezala, da bo dobavljala vodo in elektriko (čeprav je znotraj Vatikana danes tudi lasten električni generator), omogočila priklop v [[telekomunikacije|telekomunikacijska]] omrežja, da v bližini Vatikana ne bo gradila visokih stavb, da ne bo dopustila preletov letal in tako naprej. V skladu s pogodbo na Trgu [[Sveti Peter|Svetega Petra]], ki je sicer del Vatikana, skupaj z vatikansko deluje tudi [[Italija#Policija|italijanska policija]], kadar je trg odprt za javnost, vendar le do vznožja stopnic, ki vodijo v [[Bazilika svetega Petra, Rim|baziliko Sv. Petra]].<ref name="treaty">{{navedi splet|title=Patti Lateranensi|url=http://www.vatican.va/roman_curia/secretariat_state/archivio/documents/rc_seg-st_19290211_patti-lateranensi_it.html|publisher=vatican.va|accessdate=6 November 2013}}</ref> 

Z Lateranskimi sporazumi je bilo določeno tudi, da papeževa [[Papeška palača Castel Gandolfo|poletna rezidenca v Castel Gandolfu]] ter približno dvajset zgradb v Rimu uživajo zunajteritorialni status, kot [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji]]. Te zgradbe sicer niso del vatikanskega državnega ozemlja; njihov položaj je mogoče primerjati s položajem zgradb, v katerih so [[diplomatsko predstavništvo|diplomatsko konzularna predstavništva]].<ref name="treaty" /><ref name="treaty text">Lateran Treaty of 1929, Articles 13–16</ref> Poleg teh zgradb ima zunajteritorialni položaj še območje pri Santa Marii de Galeria, kjer so postavljene antene [[Radio Vatikan|Radia Vatikan]]. To območje je celo večje od Vatikana samega.

[[Wehrmacht|Nemška okupacijska vojska]] je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] spoštovala nevtralnost Vatikana in njegovih meja nikdar ni prestopila. Ne glede na to je 25. april kot dan osvoboditve izpod nemške okupacije državni praznik tudi v Vatikanu. [[Švicarska garda]] je med nemško okupacijo odložila strelno orožje in na meji z Italijo patruljirala oborožena le s [[helebarda]]mi. Vatikan je bil med vojno dosledno nevtralen, po mnenju kritikov kar preveč. 

Od konca druge svetovne vojne do danes je bilo na čelu rimskokatoliške cerkve in s tem Vatikanskega mesta šest papežev. Najbolj odmeven dogodek, ki se je v tem času zgodil na ozemlju Vatikana, je bil nedvomno neuspeli poskus atentata na [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]], ki se je zgodil 13. maja 1981.

Spremembe [[konkordat]]a med Svetim sedežem in Italijo leta 1984 so odpravile privilegirani položaj rimskokatoliške cerkve, ki je pred tem v Italiji imela položaj državne vere.<ref name="Statute">[http://www.vatican.va/roman_curia/secretariat_state/archivio/documents/rc_seg-st_19290211_patti-lateranensi_it.html Lateran Treaty, article 1: "L'Italia riconosce e riafferma il principio consacrato nell’articolo 1° dello Statuto del Regno 4 marzo 1848, pel quale la religione cattolica, apostolica e romana è la sola religione dello Stato." (Italy recognizes and re-affirms the principle consecrated in Article 1 of the Statute of the Kingdom 4 March 1848, by which the Catholic, Apostolic and Roman Religion is the sole religion of the State.)]</ref>

== Pravna narava Vatikana ==
[[Slika:St Peter's Square, Vatican City - April 2007.jpg|sličica|[[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg Svetega Petra]]]]
V teoriji mednarodnega prava je do neke mere sporno, ali je Vatikan država. Vatikan ni edini primer ozemlja s posebnim statusom, ki ga upravlja cerkev oziroma verska skupnost. Pravoslavna meniška skupnost na gori [[Atos]] v severni [[Grčija|Grčiji]] se ima za [[avtonomija|avtonomno]] državo v okviru Grčije in po mednarodnem pravu ne šteje za državo. Podobno nenavaden položaj ima Suvereni Malteški viteški red, katerega "ozemlje" je omejeno na dve palači v Rimu.

=== Vatikan ni država?{{navedi vir}}===

Avtorji{{kdo}}, ki trdijo, da Vatikan ni država - čeprav se strinjajo, da Vatikan ni del Italije in da gre v vsakem primeru za ozemlje ''sui generis'' -, se sklicujejo predvsem na troje “pomanjkljivosti”:

* Vatikan ima izredno majhno površino in je kakršnakoli gospodarska samozadostnost izključena.
* Vatikan nima nobenega stalnega prebivalstva. Državljanstvo Vatikana je enako kot pravica do prebivališča vezana na opravljanje določenih funkcij v rimskokatoliški cerkvi in s prenehanjem teh funkcij preneha. 
* kot subjekt mednarodnega prava največkrat nastopa [[Sveti sedež]] in ne Vatikan. Diplomatski predstavniki tujih držav so akreditirani pri Svetem sedežu in ne pri Vatikanu. Mednarodne pogodbe sklepa Sveti Sedež, ki je tudi član mednarodnih organizacij, razen nekaterih izjem (Vatikan je npr. član [[Svetovna poštna unija|Svetovne poštne unije]]).

=== Vatikan je država? ===

Nasprotniki stališča, da Vatikan ni država, trdijo:

* Velikost države ni odločilnega pomena pri presoji, ali neko ozemlje šteje za državo. Čeprav je Vatikan najmanjša država na svetu, pa obstaja še nekaj izredno majhnih držav (v Evropi [[Monako]], [[Nauru]] in [[Tuvalu]] v [[Oceanija|Oceaniji]]), ki niso bistveno večje. Gospodarska samozadostnost je v času [[globalizacija|globalizacije]] vse manjšega pomena in je nima še vrsta tudi dosti večjih držav.
* Stalnost prebivalstva prav tako ni pogoj, da lahko govorimo o državi. Drži, da je Vatikan posebnost, vendar je nesporno, da je med Vatikanom in določeno kategorijo ljudi pravna vez, ki je povsem primerljiva z vezjo med katero drugo državo in njenimi državljani.
* Sveti Sedež kot poseben subjekt mednarodnega prava, ki sam po sebi ni posvetne narave, zastopa in uresničuje interese Vatikana kot posvetne države. Ta vloga Svetega sedeža izhaja iz njegove razvite diplomatske mreže z dolgo zgodovino in neprekinjeno tradicijo ter iz dejstva, da je Vatikan država, ustanovljena zato, da se ustvarijo pogoji, da lahko Sveti Sedež nemoteno opravlja svojo funkcijo. Lateranska pogodba Vatikansko mesto izrecno opredeljuje kot državo.

Večinsko mnenje teoretikov je, da je Vatikan sicer država, ki je v vsakem oziru izjemno specifična, pa vendarle država. 

== Državna ureditev ==

Papež je poleg funkcij v katoliški cerkvi tudi posvetni [[suveren]] Vatikanskega mesta. Im{{multiple image
| align = 
| direction = 
| total_width = 300
| caption_align = center
| header_align = center
| header = <big>Vodstvo države</big>
| image1 = Papa_Francisco_en_Canonizazion_de_Juan_XXIII_y_Juan_Pablo_II.PNG
| alt1 = Papež Frančišek
| caption1 = ''papež''<br>[[Papež Frančišek|Frančišek]]
| image2 = Ināra_Mūrniece_tiekas_ar_Svētā_Krēsla_Valsts_sekretāru_(26363562894)-1(cropped).jpg
| alt2 = Pietro Parolin
| caption2 = ''[[Vatikanski državni tajnik]]''<br>[[Pietro Parolin]]
| image3 = 
| alt3 = 
| caption3 = 
}}a popolno [[zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[izvršilna oblast|izvršilno]] in [[sodna oblast|sodno]] [[oblast]]. Večino državnih uslužbencev imenuje in odpokliče osebno. V tem pogledu je danes edini [[absolutna monarhija|absolutni monarh]]. Po njem ima v Vatikanu najvišjo oblast [[Sveti sedež]] v kolikor državna [[vlada]], medtem ko je za državno administracijo odgovoren governatorat oziroma njegov predsednik, guberner (''governatore''). Te državne funkcije nimajo nobene povezave z upravo in  politično ureditvijo [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]], kjer je najvišji papežev sodelavec tajnik [[Rimska kurija|Rimske kurije]] (administrativnega telesa Katoliške cerkve).  

Dejansko se pristojnosti teh dveh oblasti včasih prepletajo. Tako je na primer Rimska kurija (organ RKC) zadolžena za diplomatske odnose Svetega sedeža (vlade Vatikana), in sicer z namenom, da se država Vatikan v vsem predstavi kot teokracija. Zaradi tega in podobnih slučajev tudi splošno ljudsko mnenje velikokrat ne razlikuje med Vatikanom in Katoliško cerkvijo.
===Zakonodaja===
Vatikan ima svoje zakone, vendar je [[kanonsko pravo]] ključni del njegovega pravnega sistema. Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj Katoliške cerkve. Vatikanska država ima tudi svoje civilne zakone, ki urejajo sekularne zadeve, vendar so ti zakoni pogosto usklajeni s kanonskim pravom.
V Vatikanu  tako delujejo posebna sodišča, ki se pretežno ukvarjajo zgolj s cerkvenimi zadevami. Kakor je bilo predvideno v Lateranskih sporazumih, pregon ostalih prekrškov in kaznivih dejanj, ki jih storijo neposvečene osebe, Vatikan večinoma prepusti Italiji. Redki obsojenci se pošljejo na prestajanje kazni v Italijo na stroške Vatikana. Če se storilec kaznivega dejanja, izvršenega na ozemlju Italije, zateče v Vatikan, ga je ta dolžan izročiti italijanskim oblastem, vendar le, če je storjeno dejanje kaznivo tudi po vatikanskem pravu. Enako velja, če se storilec zateče v katero od stavb Svetega sedeža z zunajteritorialnim statusom.

===Policija in zavodi za prestajanje kazni===
[[Slika:Renault Kangoo Gendarmeria dello Stato della Città del Vaticano.JPG|250px|thumb|desno|Vatikanska policija]]
Vatikan ima lastno [[policija|policijo]], uradno: ''Gendarmeria dello Stato della Città del Vaticano'', ki šteje okoli 130 pripadnikov. Poleg tega na ozemlju državice deluje še znamenita [[švicarska garda]], ki je predvsem papeževa telesna straža. Njeni pripadniki navzven delujejo bolj kot turistična zanimivost, vendar so v resnici odlično izurjeni v borilnih veščinah in uporabi lahkega strelnega orožja.

Vatikansko mesto ima tudi [[zapor]], ki se do nedavnega ni uporabljal več. Zapor je bil ponovno odprt leta 2012 za obtoženca afere [[Vatileaks]] in nato leta 2015 zaradi afere Vatileaks 2, vendar le za krajša obdobja prestajanja kazni. Najbolj odmevna je bila leta 2014 zaporna kazen zaradi pornopedofilije za nadškofa [[Józef Wesołowski|Vesolovskega]], ki je pa po odvzemu [[klerik|kleriškega]] stanu potekala v obtoženčevem stanovanju (hišni zapor).

== Geografija ==
[[Slika:Citta del Vaticano.svg|thumb|right|250px|Zemljevid Vatikana]]

Celotno ozemlje leži na območju mesta Rim na neizrazitem Vatikanskem griču na višini od 19 do 75 m nad morjem in ga je mogoče razdeliti na štiri dele:

# [[Bazilika Svetega Petra|Bazilika Svetega Petra]] s [[Trg Svetega Petra|Trgom Svetega Petra]], 
# [[Vatikanski muzeji|Vatikanski muzeji]],
# nekaj upravnih oziroma pomožnih stavb med muzeji in vzhodnim obzidjem,
# [[Vatikanski vrtovi]], ki obsegajo največji del ozemlja.

Naravnih vodotokov ni. 

V Vatikanskem mestu sta heliport in železniška postaja, ki je v zadnjem času malo uporabljana [http://www.sinfin.net/railways/world/vatican/vaticanrail.html#Origini]. Osrednja cestna povezava z Rimom je t.i. Cesta sprave (''Via della Conciliazione''), ki jo je na mestu, kjer so prej na gosto stale srednjeveške zgradbe, dal zgraditi Mussolini.

Vatikan je edina država na svetu, v kateri je prav vse nepremično premoženje last enega samega subjekta, Svetega sedeža.

=== Podnebje ===

Podnebje je zmerno, z milimi zimami ter dolgim poletjem, ki traja od junija do septembra. Zlasti v juliju in avgustu je vročina pogosto neznosna. Največ padavin je od oktobra do januarja, vendar tudi takrat razmeroma malo (v povprečju pod 40 mm na mesec).

{{Weather box
|location= Vatikan
|metric first= yes
|single line= yes
|Jan high C= 11.9
|Feb high C= 13.0
|Mar high C= 15.2
|Apr high C= 17.7
|May high C= 22.8
|Jun high C= 26.9
|Jul high C= 30.3
|Aug high C= 30.6
|Sep high C= 26.5
|Oct high C= 21.4
|Nov high C= 15.9
|Dec high C= 12.6
|year high C= 20.4
|Jan mean C= 7.5
|Feb mean C= 8.2
|Mar mean C= 10.2
|Apr mean C= 12.6
|May mean C= 17.2
|Jun mean C= 21.1
|Jul mean C= 24.1
|Aug mean C= 24.5
|Sep mean C= 20.8
|Oct mean C= 16.4
|Nov mean C= 11.4
|Dec mean C= 8.4
|year mean C= 15.2
|Jan low C= 3.1
|Feb low C= 3.5
|Mar low C= 5.2
|Apr low C= 7.5
|May low C= 11.6
|Jun low C= 15.3
|Jul low C= 18.0
|Aug low C= 18.3
|Sep low C= 15.2
|Oct low C= 11.3
|Nov low C= 6.9
|Dec low C= 4.2
|year low C= 10.0
|Jan precipitation mm= 67
|Feb precipitation mm= 73
|Mar precipitation mm= 58
|Apr precipitation mm= 81
|May precipitation mm= 53
|Jun precipitation mm= 34
|Jul precipitation mm= 19
|Aug precipitation mm= 37
|Sep precipitation mm= 73
|Oct precipitation mm= 113
|Nov precipitation mm= 115
|Dec precipitation mm= 81
|year precipitation mm= 804
|Jan precipitation days= 7.0
|Feb precipitation days= 7.6
|Mar precipitation days= 7.6
|Apr precipitation days= 9.2
|May precipitation days= 6.2
|Jun precipitation days= 4.3
|Jul precipitation days= 2.1
|Aug precipitation days= 3.3
|Sep precipitation days= 6.2
|Oct precipitation days= 8.2
|Nov precipitation days= 9.7
|Dec precipitation days= 8.0
|year precipitation days= 79.4
|unit precipitation days = 1 mm
|Jan sun= 120.9
|Feb sun= 132.8
|Mar sun= 167.4
|Apr sun= 201.0
|May sun= 263.5
|Jun sun= 285.0
|Jul sun= 331.7
|Aug sun= 297.6
|Sep sun= 237.0
|Oct sun= 195.3
|Nov sun= 129.0
|Dec sun= 111.6
|year sun= 2472.8
|source 1= [[Servizio Meteorologico]],<ref name=ServizioMeteorologico1>[http://clima.meteoam.it/AtlanteClimatico/pdf/(239)Roma%20Ciampino.pdf Tabelle climatiche 1971–2000 della stazione meteorologica di Roma-Ciampino Ponente dall'Atlante Climatico 1971–2000]&nbsp;– Servizio Meteorologico dell'Aeronautica Militare</ref> podatki o sončnih urah<ref>{{navedi splet
 |url=http://clima.meteoam.it/web_clima_sysman/Clino6190/CLINO239.txt
 |title=Visualizzazione tabella CLINO della stazione / CLINO Averages Listed for the station Roma Ciampino |accessdate=13 June 2011}}</ref>
|date=April 2012}}

== Gospodarstvo ==

Celotno gospodarsko aktivnost nadzoruje država. Vatikanski dohodki pretežno izvirajo iz upravljanja premoženja ter iz prispevkov vernikov po vsem svetu. Sveti sedež je lastnik [[Vatikanska banka|Vatikanske banke]], katere ugled, pa tudi finančni položaj, sta v preteklosti doživela hud udarec zaradi njene vpletenosti v stečaj ''[[Banco Ambrosiana]]'' leta 1982. Denarna enota je [[evro]]. Vatikan kuje kovance z motivom papeža na zadnji strani. To so evrski kovanci z najmanjšo naklado (praviloma ne več kot 100.000 setov na leto) in imajo na numizmatičnem trgu najvišjo vrednost med vsemi evrskimi kovanci.

Na izredno majhnem ozemlju kmetijstva v normalnem pomenu besede ni, vendar priročni zelenjavni vrt oskrbuje papeževo kuhinjo s svežo zelenjavo. Nekaj trgovinic prodaja omejen nabor izdelkov, v njih pa nakupujejo le prebivalci in zaposleni v Vatikanu, saj je nakup [[brezdavčno območje|davkov prost]] in bi odprtje teh trgovin za vse kupce ogrozilo odnose z Italijo.

V Vatikanu je zaposlenih - skoraj izključno v [[storitveni sektor|storitvenem sektorju]] - približno 3000 ljudi, ki nimajo vatikanskega državljanstva.

Na ozemlju Vatikanskega mesta je sedež [[Radio Vatikan|Radia Vatikan]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.vatican.va/news_services/radio/index.htm |title=Vatican Radio – Index |publisher=Vatican.va |date=2 September 2005 |accessdate=6 May 2009}}</ref> ter vplivnega dnevnika [[Osservatore Romano]]. Vatikan ima samostojno, zelo učinkovito poštno službo, ki izdaja iskane znamke. Telefonski sistem je poenoten z italijanskim.

== Turizem ==

{{Panorama
|image   = File:View from Stpeters.jpg
|height  = 240
|alt     = 
|caption = <div style="text-align: center;">Trg Svetega Petra, bazilika in obelisk</div>
}}

Kljub njegovi majhnosti je Vatikan v letu 2003 obiskalo 7,3 milijona turistov, kar je največ med evropskimi žepnimi državicami. Samo ob smrti papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. in [[papeške volitve|volitvah novega papeža]] je bilo v Vatikanu 6 milijonov vernikov. [http://www.boston.com/news/world/europe/articles/2006/01/13/vatican_crime_slow_during_papal_transition/] 

Najbolj obiskane so Bazilika Sv. Petra, Vatikanski muzeji ter v njihovem okviru zlasti [[Sikstinska kapela]]. Ogled Vatikanskih vrtov je mogoč le v organizirani skupini. Veliko število turistov ne vpliva pomembno na dohodke Vatikana, saj nihče izmed njih v Vatikanu ne more prespati, do pred nekaj leti pa tudi ni bilo restavracije, odprte za turiste.

== Šolstvo ==

[[Sveti sedež|Sveti Sedež]] je ustanovitelj nekaj [[Semenišče|seminišč]] in papeških univerz, pretežno za teološke študije. Čeprav je npr. sedež Papeške akademije znanosti znotraj Vatikana, pa te institucije pretežno delujejo na ozemlju Italije.

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'' Družina, Ljubljana, 1999 {{COBISS|ID=97689600}}
* Nino Lo Bello ''Za zidovi Vatikana: vse, kar lahko o božjih namestnikih izvemo še na zemlji''. Mengeš: Ciceron, 2004. {{COBISS|ID=215939584}}
* Thomas Eccardt ''Secrets of the Seven Smallest States of Europe''. New York. Hippocrene Books, 2005.
* Juraj Andrassy ''Međunarodno pravo 1''. Zagreb: Školska knjiga, 1998. {{COBISS|ID=1739563}}

== Glej tudi ==

* [[Papež]]
* [[Sveti sedež]]
* [[Rimska škofija]]
* [[Papeška država]]
* [[Švicarska garda]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Vatican City}}
{{Wikivoyage|Rome/Vatican|The Vatican}}
* [http://www.vatican.va Uradna spletna stran Svetega sedeža (več jezikov)]
* [http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm Besedilo Lateranskih pogodb (v angleščini)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm |date=2018-05-23 }}
* [http://www.libreriaeditricevaticana.com/ Spletna stran Vatikanske knjižnice (več jezikov)]
* [https://www.burger.si/Vatikan/360/index.html Virtualna ekskurzija po Vatikanu] avtor [[Boštjan Burger]]
* {{Wikiatlas|Vatican City}}
* {{osmrelation-inline|36989|bullet=no}}



{{Evropa}}
{{Mestne države}}
{{Evropske mikrodržave}}
{{Evropske monarhije}}
{{Evropske prestolnice}}
{{OVSE}}
{{Unescova svetovna dediščina Svetega sedeža}}
{{Papeški simboli in obredi}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sveta mesta]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Posebna ozemlja]]
[[Kategorija:Italijansko govoreče države]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Enklave]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]]
[[Kategorija:Vatikan|*]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]]
[[Kategorija:Sveti sedež]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1929]]