Valamir
Valamir je bil ostrogotski kralj, ki je vladal v Panoniji od okoli leta 447 do svoje smrti leta 469, * okoli 420, † 469.
Med svojim vladanjem se je skupaj s Huni vojskoval proti Rimskemu cesarstvu, po Atilovi smrti pa se je vojskoval proti Hunom in utrdil svojo oblast nad veliko skupino Gotov.[1]
Valamir je bil sin Vandalarija in bratranec kralja Torismunda. Kot pomemben in zaupanja vreden Atilov vazal se je leta 447 udeležil Atilovih pohodov po rimskih obdonavskih provincah in poveljeval kontingentu Atilove vojske v bitki na Katalunskih poljih. Po Atilovi smrti leta 453 je s silo in diplomacijo postal vodja velike skupine Gotov, ki jih je cesar Marcijan naselili v Panoniji.[1] Leta 456 in 457 so sledile borbe za neodvisnost, v katerih je porazil Atilove sinove.
Leta 459 Valamirjevi Ostrogoti od Rimljanov niso prejeli običajnega letnega davka in začutili, da Teoderik Strabon prejema več časti kot oni. Valamir in njegovi bratje so zato leta 459 napadli Ilirik. Napadi so trajali do leta 462, ko je cesar Leon I. privolil, da bo Gotom plačeval 300 funtov zlata letno. Med napadom Skirov je tik pred bitko pri Boliji[2] je bil Valamir vržen s konja in ubit.[3]
Jordanes je v svoji Getici napačno interpretiral njegovo ime (v grščini Βαλαμέρ, Valamér) in ga preimenoval v Balamberja, fiktivnega kralja Hunov okoli leta 375.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Heather, Peter. The fall of the Roman Empire. A new history. Paperback 2006. Pan Books. ISBN 978-0-330-49136-5. Hardback London, Macmillan, 2005. str. 356-357. ISBN 978-0-333-98914-2.
- ↑ Reynolds, Robert L.; Lopez, Robert S. (1946). "Odoacer: German or Hun?". The American Historical Review. 52 (1): 36–53. doi:10.2307/1845067.
- ↑ Martindale, J.R. (1980). The prosopography of the later Roman Empire, vol. 2, A.D 395-527. (2006). Cambridge University Press. str. 1135–1136. ISBN 978-0-521-20159-9.
Valamir Rojen: ni znano Umrl: 420
| ||
Predhodnik: nihče |
Kralj Ostrogotov 447–465 |
Naslednik: Teodemir |