Leon I. Tračan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Leon I.
Λέων Α΄
Flavivs Valerivs Leo Avgvstvs
Cesar Vzhodnega rimskega cesarstva
Leon I.
Leon I.
Vladanje 457474
Kronanje 7. februar 457
Predhodnik Marcijan
Naslednik Leon II.
Rojstvo 401
Dakija[d]
Smrt 19. januar 474
Konstantinopel
Žena
  • Verina
Otroci Ariadna
Leoncija
sin z nezanim imenom
Polno ime
Flavius Valerius Leo Augustus
Dinastija Leonska dinastija

Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko Flavivs Valerivs Leo Avgustvs), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.

Rojen je bil v Avrelijanovi Dakiji (Dacia Aureliana) v zgodovinski pokrajini Trakiji,[1] zato je znan tudi kot Leon Tračan.

Vzhodnemu rimskem cesarstvu je vladal skoraj dvajset let in se izkazal za sposobnega vladarja. Izvedel je več ambicioznih političnih in vojaških načrtov, ki so bili namenjeni predvsem reševanju propadajočega Zahodnega rimskega cesarstva in ponovnem osvajanju njegovih izgubljenih ozemelj. Bil je prvi cesar, ki je izdajal zakone v grškem in ne latinskem jeziku.[2]

V pravoslavni cerkvi ga častijo kot svetnika, ki goduje 20. januarja.[3]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v tračansko-rimski družini kot Leon Marcel.[4] Njegovo dačansko poreklo[5] omenja Kandid Izaver,[6][7] medtem ko je Ivan Malalas prepričan, da je bil besijskega rodu.[6][8] Služil je v rimski vojski in se povzpel do položaja comesa. Bil je zadnji v nizu cesarjev, ki jih je na bizantinski dvor posadil Alan Asbar, magister militum bizantinska armade. Asbar je bil prepričan, da bo Leon njegov marionetni vladar, on pa je postajal vedno bolj samostojen, kar je povzročilo velike napetosti in se končalo z Asparjevim umorom.

Leonovo kronanje je bilo 7. februarja 457.[9][1] Bil je prvi znani cesar, ki ga je kronal konstantinopelski patriarh.[10] Po prihodu na prestol je poskušal zmanjšati Asparjevo moč, zato se je povezal z Izavrijci in zavezništvo utrdil s poroko svoje hčerke Ariadne z izavrijskim poglavarjem Tarasijem, kasnejšim cesarjem Zenon. Leta 469 je Aspar poskušal umoriti Tarasija,[11] kar mu je skoraj uspelo. Leta 471 sta novo zaroto proti Leonu načrtovala Aspar in njegov sin Arbadur, zato so na Leonov ukaz oba usmrtili palačni evnuhi.

Rimsko cesarstvo med vladanjem Leona I. leta 460

Leon je precenil svoje sposobnosti in naredil nekaj napak, ki so ogrozile notranji red v cesarstvu. Balkan so zaradi nesoglasij z mladim ostrogotskim vladarjem Teodorikom opustošili Ostrogoti, nekajkrat pa so vpadli tudi Huni. Zaradi pomanjkanja ustreznih oblegovalnih naprav in obzidja, ki ga je obnovil in okrepil Teodozij II., Konstantinopla niso mogli osvojiti.

Spoštovanja vreden vpliv je imel tudi na Zahodno rimsko cesarstvo, kar je razvidno iz njegovega imenovanja Antemija za cesarja Zahodnega cesarstva leta 467. Svojo politično moč je poskušal utrditi tudi z vojnim pohodom proti Vandalom, ki je zaradi domišljavosti Leonovega svaka Baziliska propadel. Propadli pohod je izčrpal vse človeške in finančne vire cesarstva, saj so zanj potrošili 150.000 funtov zlata in 700 funtov srebra in uporabili 1113 ladij, s katerimi so prevažali 100.000 mož. Bizantinci so na pohodu izgubili kar 600 ladij. Vandali so po svoji zmagi prodrli vse do grške obale, potem pa sta Leon in Genzerik podpisala mirovni sporazum.

Zlati solidus cesarja Leona I., kovan v Konstantinoplu v letih 462–473

Proti koncu vladanja je postal zelo nepriljubljen, predvsem zato, ker je ob nedeljah odpravil vse necerkvena praznovanja in druge družabne dogodke.

Umrl je 18. januarja 474, star 73 let.

Družina[uredi | uredi kodo]

Leon je bil poročen z Verino, s katero je imel tri otroke: hčerki Ariadno in Leoncijo[12] in sina, katerega ime ni znano.

Leoncija je bila zaročena z Asparjevim sinom Julijem Patricijem. Njena zaroka se je razdrla, verjetno po umoru Asparja in njegovega drugega sina Ardaburja leta 471. Leoncija se je zatem poročila z Marcijanom, sinom cesarja Antemija in Marcije Evfemije. Zakonca sta leta 478–479 organizirala upor proti Zenonu in bila po propadlem uporu izgnana v Izavrijo. [13]

Leonov sin se je rodil leta 463 in umrl pet mesecev po rojstvu. Sina omenjata ga samo Retorijev horoskop in hagiografija Danijela Stilita.[13]

Gruzijska kronika, zbirka prepisov starih virov iz 13. stoletja, omenja poroko Vahtanga I. Iberskega s princeso in hčerko Zenonovega predhodnika Heleno Bizantinsko.[14] Omenjeni predhodnik je bil morda Leon I., princesa pa njegova tretja hčerka. Cyril Toumanoff je prepoznal dva otroka iz tega zakona: Mitridata Iberskega in Leona Iberskega, očeta Gvarama I. Iberskega. Njegovi potomci niso znani.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Bury 1958.
  2. C. Wickham (2009), The Inheritance of Rome, Penguin Books Ltd., str. 90, ISBN 978-0-670-02098-0.
  3. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ (v grščini).
  4. Friell 1998, str. 170, 261.
  5. Friell 1998, str. 170.
  6. 6,0 6,1 Bury 1958, str. 315.
  7. Candidus, F.H.G. IV, str. 135.
  8. Ivan Malas, XIV, str.369.
  9. E.A. Thompson, Leo I, Encyclopaedia Britannica, 13. Zvezek, 1973, str. 959.
  10. E. Gibbon, The Decline and Fall of the Roman Empire, I. del, poglavje XXXVI, Chicago: Encyclopaedia Britannica, Inc., 1952, str. 582.
  11. J.J. Norwich, Byzantium: The Early Centuries, str. 167.
  12. H. Elton, Leo I (457–474 A.D.)
  13. 13,0 13,1 Prosopography of the Later Roman Empire, 2. del.
  14. Georgian Chronicle, 13. in 14. poglavje. Prevod R. Bedrosinan (1991).

Viri[uredi | uredi kodo]

Leon I. Tračan
Rojen: 401 Umrl: 18. januar 474
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Marcijan
Cesar Vzhodnega rimskega cesarstva
457-474
Naslednik:
Leon II.