Tripoli, Grčija

Za druge pomene glej Tripoli (razločitev).

Tripoli Τρίπολη
Tripoli Lega v Grčiji
Koordinati: 37°31′0″N 22°23′0″E
Pokrajina	Peloponez
Prefektura	Arkadija
Upravljanje
• župan	= John Smirniotis
Površina
• Mesto	1.481 km2
• Urbano	119,2 km2
Nadm. višina	655 m
Prebivalstvo  (2011)
• Urbano	30.912
• Metropolitansko obm.	47.254
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	+1
Omrežna skupina	2710
Spletna stran	www.tripolis.gr

Tripoli (grško Τρίπολη, Tripoli, prej Τρίπολις, Tripolis, še prej Τριπολιτσά Tripolitsa) je mesto v osrednjem delu Peloponeza v Grčiji. Je glavno mesto regije Peloponez in območne enote Arkadija. Občina ima okoli 47.000 prebivalcev.

Etimologija

V srednjem veku je bil kraj znan kot Drobolica, Drobolcá ali Dorboglica iz grškega hidropolis, "Mesto vode", ali morda iz južnoslovanske besede za "hrastov gozd" . V 18. in 19. stoletju so imeli znanstveniki idejo o "treh mestih" (Τρίπολις, τρεις πόλεις "tri mesta": Kalia, Dipoena in Nonakris. Pavzanias jih omenja, a brez geografske povezave, ali Tegeja, Mantineja in Palantium ali Muhli, Tegeja in Mantineja ali Nestani, Muhli in Tana), kot meni lažni etimolog G. C. Miles. Italijanski geografski atlas 1687 ugotavlja, da je utrdba Goriza e Mandi et Dorbogliza; italijanski geografski slovar 1827 pripisuje ime Dorboglica razvalinam Mantineia (Mandi) in navaja, da so severno od Tripolizza.

Turki so mesto in okrožje imenovali Tripoliçe.

Zgodovina

"Voditelj revolucionarjev polotoka Mani po obleganju Tripolisa", Peter von Hess

Pred grško vojno za neodvisnost je bil pod otomanskim imenom "Tripoliçe" eno od otomanskih upravnih središč na Peloponezu (v Morejskem ejaletu, pogosto imenovan tudi "pašaluk Tripolitsa") in je v njem živelo veliko muslimanov in judov. Tripolis je bil eden glavnih ciljev grških upornikov v grški vojni za neodvisnost, ki so ga zavzeli 17. oktobra 1821 po krvavem obleganju in maščevalnem uničenju muslimanov in judov.

Ibrahim Paša je ponovno zavzel mesto 22. junija 1825, ko so premagali Grke. Preden so zapustili Peloponez v začetku leta 1828, so mesto uničili in podrli obzidje.

Potem ko je bila leta 1830 ustanovljena neodvisna grška država, je bil Tripoli obnovljen in se je razvil v eno glavnih mest Kraljevine Grčije. Bil je glavno mesto okrožja Arkadija. V 19. in 20. stoletju je bilo mesto upravno, gospodarsko, trgovsko in prometno središče osrednjega in južnega Peloponeza.

Geografija

Tripolis leži v središču Peloponeza, v široki gorski kotlini na približno 650 m nadmorske višine. Na vseh straneh je obdan z zelo gozdnatimi gorami, od katerih je najvišja in najbližja gora Majnal na severozahodu. Na jugozahodu kotline so bila včasih mokrišča, ki so jih zdaj izsušili in uredili kmetijska zemljišča.

Zaradi svoje celinske lege in visoke nadmorske višine ima Tripolis prehodno sredozemsko/celinsko podnebje z vročimi suhimi poletji in mrzlimi zimami. Poletne temperature lahko presežejo 40 °C, zimske pa so lahko pod –10 °C. Sneži večkrat od konca oktobra do začetka aprila.

Glavni mestni trgi so usklajeni z glavno cesto in avtocesto, ki povezujeta Pirgos in Patras. Ena se imenuje Kennedy, druga pa Georgiu B' (Jurij II.). Južni del ima svojo glavno ulico Washington. Glavni del mesta je obdan z grajskim obzidjem, ki je bilo zgrajeno med otomansko zasedbo Grčije. Industrijski park je bil zgrajen na jugozahodu mesta.

Uprava, občina

Kip Anastaziosa Polizoidisa pred Sodno palačo

Občina Tripoli je bila ustanovljena po reformi lokalne samouprave leta 2011 in združena iz osmih nekdanjih občin, ki so zdaj občinske enote:

• Falant
• Koritio
• Levidi
• Mantineja
• Skiritida
• Tegeja
• Tripoli
• Valtetsi

Izobraževanje

Tripoli je sedež nedavno ustanovljene Peloponeške univerze z dvema oddelkoma: Znanost in tehnologija ter Ekonomika in upravna šola.

Prebivalstvo

Leto	Skupnost	Občinska enota	Občina
1981	21.337	-	-
1991	22.429	26.432	-
2001	25.520	28.976	-
2011	30.912	33.785	47.254

Promet

Železniška postaja v Tripoliju

Ker je v središču Peloponeza, je Tripoli prometno vozlišče. Korint je 75 kilometrov severovzhodno, Pirgos 145 km vzhodno, Patras 144 km severovzhodno, Kalamata 65 km jugozahodno in Šparta 60 km južno.

Tripoli je v glavnem povezan z Atenami in preostalo Grčijo z avtocesto Korint–Tripoli–Kalamata, znana kot Morejska avtocesta (A7). Obvoz je GR-7, ki se je uporabljala kot glavna cesta do Tripolija pred avtocesto. Mesto je dostopno tudi po GR-74 in GR-76 iz Pirgosa in GR-39 iz Šparte.

Tripoli je povezan z meter široko železniško progo od Korinta do Kalamate. Helenske železnice (OSE) so progo obnovile in v letu 2009 ponovno vpeljale potniški promet za Argos in Korint, ki je bil nekaj let prekinjen. Decembra 2010 je bil promet ponovno prekinjen zaradi splošne prekinitve železniških storitev na Peloponezu.

Pomembni prebivalci

Aleksandros Papanastasiu

• Konstantinos Georgakopulos (1890–1978), pravnik in politik, premier Grčije
• Morali Enişte Hasan Paša (1658–1713), otomanski vezir in general
• Kostas Karjotakis (1896–1928), pesnik
• Teodoros Kolokotronis (3. april 1770–4. februar 1843), general in vodja grške vojne za *neodvisnost
• Joanis Kosos, kipar
• Janis Kuros (1956), ultramaratonec
• Konstantinos Manetas (1879–1960), general in politik
• Teodoros Manetas (1881–1947), general in politik
• Aleksandros Papanastasiu (1876–1936), politik in sociolog, premier Grčije
• in drugi

Pobratena mesta

Tripoli je pobraten z mestoma:

• Biblos, Libanon
• Peine, Nemčija

Galerija

• 
  Kip generala Teodorosa Kolokotronisa
• 
  Agios Vasilios, stolnica v Tripoliju
• 
  Železniška postaja, 1988
• 
  Tripolitza, F. Poukeville
• 
  Bitka za Tripolitsa, Panagiotis Zografos

Zunanje povezave

• http://www.cs.bham.ac.uk/~gkt/www/tripoli.html Arhivirano 2004-12-17 na Wayback Machine.
• http://arcadia.ceid.upatras.gr/arkadia/places/trip/tripoli.htm Arhivirano 2011-07-09 na Wayback Machine. (in Greek)
• Weather in Tripoli Arhivirano 2004-12-04 na Wayback Machine. (in Greek)
• Mapquest – Tripoli
• GTP – Tripoli
• GTP – Municipality of Tripoli