Pojdi na vsebino

Trikotnik žalosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trikotnik žalosti
RežijaRuben Östlund
ProdukcijaPhilippe Bober
Erik Hemmendorff
ScenarijRuben Östlund
VlogeHarris Dickinson
Charlbi Dean
Dolly de Leon
Zlatko Burić
Henrik Dorsin
Vicki Berlin
Woody Harrelson
FotografijaFredrik Wenzel
MontažaRuben Östlund
Mikel Cee Karlsson
DistribucijaDemiurg (SLO)
Datum izida
21. maj 2022 (Cannes)
23. november 2022 (SLO)[1]
Dolžina
147 minut
DržavaŠvedska, Nemčija, Francija, Danska
Jezikangleščina, švedščina
Proračun~ 10 mio. €[2]
Dohodek bruto23,7 mio. $[2]

Trikotnik žalosti (izvirni naslov Triangle of Sadness) je satirična črna komedija, ki jo je napisal in režiral Ruben Östlund. Film sledi paru spletnih zvezdnikov na luksuznem križarjenju bogatih gostov.

Premiero je doživel na filmskem festivalu v Cannesu 21. maja 2022, na katerem je osvojil zlato palmo, v Sloveniji pa je v kinematografe prišel novembra istega leta.[1] Prejel je večinoma pozitivne kritike in osvojil štiri nagrade Evropske filmske akademije, vključno z nagrado za najboljši film,[3] kot tudi tri nominacije za oskarja.[4]

Dogajanje

[uredi | uredi kodo]

1. del: Carl in Yaya

[uredi | uredi kodo]

Maneken Carl in manekenka ter spletna vplivnica Yaya sta par. Carl zameri Yayi, da od njega vedno pričakuje plačilo računov v restavracijah, čeprav ona zasluži več od njega; pogosto se prerekata o denarju in o vlogah spolov. Yaya prizna, da je v zvezi s Carlom zaradi boljšega vtisa na družbenih omrežjih in da je njen cilj postati »trofejna žena«, toda Carl zatrdi, da bo dosegel, da ga začne ljubiti.

2. del: Jahta

[uredi | uredi kodo]

Povabljena sta na luksuzno križarjenje s superjahto v zameno za njeno promocijo na družbenih omrežjih. Med bogatimi gosti so ruski oligarh Dimitrij z ženo Vero, starejši par Clementine in Winston, ki je obogatel s proizvodnjo orožja, invalidka Therese, ki po možganski kapi izgovarja le en stavek v nemščini, in osamljeni milijonar Jarmo, ki se spogleduje z Yayo. Gostje se na krovu predajajo razkošju, ne meneč se za posadko, ki se trudi ustreči vsem njihovim željam in kapricam. Šefica posadke Paula zahteva, da izpolnijo tudi najbolj nesmiselne zahteve gostov, vključno z zahtevo, da se celotna posadka okopa v morju, in to kljub temu, da to pomeni propad hrane v pripravi. Kapitan jahte Thomas Smith potovanje preživlja pijan v svoji kabini.

Paula strezni Thomasa in priredi večerjo s kapitanom, ko se jahta znajde sredi nevihte. Skoraj vsi gostje dobijo morsko bolezen, bruhajo ali driskajo. Medtem ko na jahti vlada panika, kapitan in Dimitrij pijana vodita polemiko o komunizmu in kapitalizmu ter jo prenašata po ozvočenju. Nevihta premetava jahto, prostore preplavijo odplake, pokvari se električna napeljava in številni gostje se poškodujejo. Zjutraj napadejo pirati, ki z granato ubijejo Clementine in Winstona ter potopijo jahto.

3. del: Otok

[uredi | uredi kodo]

Skupina preživelih, ki jo sestavljajo Carl, Yaya, Dimitrij, Therese, Paula, Jarmo, ladijski strojnik Nelson (obtožen, da je eden izmed piratov) in čistilka Abigail, se uspe rešiti na otok. Paula sprva ukazuje Abigail, naj streže gostom križarjenja. Ko pa postane jasno, da je Abigail edina z veščinami preživetja, kot sta lovljenje rib in prižiganje ognja, si sama prisvoji nadzor z odtegovanjem hrane. Brodolomci se počasi povežejo med seboj in sprijaznijo s položajem, Abigail pa pridobiva vse več moči in privilegijev, kot so zasebno ležišče v rešilnem čolnu in spolni odnosi s Carlom v zameno za dodatno hrano. Yaya postane ljubosumna, ko Carl začne razmišljati, da bi prekinil z njo. Jarmo upleni divjo oslico, tako da ji s kamnom razbije glavo, kar Dimitrij in Nelson proslavita.

Yaya se odloči raziskati otok in Abigail se kljub njenim in Carlovim pomislekom ponudi, da gre z njo. Na drugi strani otoka odkrijeta dvigalo in ugotovita, da so že ves čas ujeti v bližini luksuznega letovišča. Therese v taboru medtem naleti na prodajalca, vendar mu ni zmožna pojasniti situacije. Yaya se razveseli odkritja dvigala, a Abigail se obotavlja vstopiti. Film se konča, ko Abigail okleva med umorom Yaye in rešitvijo skupaj z njo, medtem ko Carl ves iz sebe teče skozi goščavo.

Vloge

[uredi | uredi kodo]

Produkcija

[uredi | uredi kodo]

Film je režiser Östlund napovedal junija 2017, mesec po canskem filmskem festivalu, na katerem je bil njegov film Kvadrat nagrajen z zlato palmo. Dejal je, da bo Trikotnik žalosti »divja« satira, uperjena v svet mode in superbogatih, na temo »videza kot kapitala« in »lepote kot valute«.[5] Naslov filma je izraz, s katerim plastični kirurgi imenujejo gubo med obrvema, ki daje videz zaskrbljenosti in jo je mogoče odpraviti z botoksom v 15 minutah.[6][7]

Raziskovanje za scenarij je potekalo maja 2018. Igralce so izbirali od avgusta do novembra 2018 v Berlinu, Parizu, Londonu, New Yorku, Los Angelesu in Göteborgu[8] ter marca 2019 v Moskvi. Iskanje primernih lokacij za snemanje se je začelo januarja 2019 in s prekinitvami potekalo do oktobra. S predprodukcijo je Östlund končal v prvi polovici februarja 2020.

Februarja 2020 so napovedali, da se bo principalna fotografija Trikotnika žalosti začela 19. februarja na Švedskem in v Grčiji ter da bodo v zasedbi Harris Dickinson, Charlbi Dean in Woody Harrelson.[9] Za vlogo, ki jo je dobil Dickinson, so izbirali med okoli 120 igralci. 26. marca se je produkcija ustavila zaradi pandemije covida-19, ko je bila dokončana nekaj več kot tretjina snemanja.[10] Montaža filma se je začela med prvim zaprtjem zaradi covida-19. Produkcija se je nadaljevala 27. junija na Švedskem, a se znova ustavila 3. julija.[11]

Preostanek snemanja se je izvedel od 18. septembra do 13. novembra 2020 na otoku Evboja v Grčiji, snemanje je tako skupaj potekalo 73 dni. Östlund je poročal, da so med snemanjem opravili 1061 testov na covid-19 in da so bili vsi negativni.[12] Snemanje je potekalo tudi na drugih grških otokih, v studiih produkcijske hiše Film i Väst v Trollhättnu in v Sredozemskem morju na jahti Christina O, ki je bila nekoč v lasti Aristotelesa Onasisa in Jacqueline Kennedy.[13] Postprodukcija je trajala 22 mesecev. Po besedah igralcev je Östlund vsako sceno posnel tudi do 23-krat.[14]

Odziv

[uredi | uredi kodo]

Kritike

[uredi | uredi kodo]

Spletno mesto Rotten Tomatoes, ki zbira kritiške ocene, daje filmu oceno 72 % oziroma 7,2 od 10. Na strani Metacritic ima oceno 63, ki pomeni »večinoma ugodne kritike«.[15]

Richard Brody je v recenziji za The New Yorker opisal Trikotnik žalosti kot »film usmerjene demagogije, ki s svojimi preprostimi političnimi stališči meri na vnaprej ustvarjena mnenja občinstva art-kina; daleč od tega, da bi te ideje poglobil ali izzval«. Östlundovo režijo je opisal kot »precizno, a togo«, in kritiziral poudarek na družbenem komentarju – »(Östlundova) ostra opažanja so zakrita v njegovih prizadevanjih družbenokritičnosti in politične filozofije« – pohvalil pa je igro glavnih likov, posebej Deanove.[16] Eric Neuhoff je v francoskem časopisu Le Figaro film opisal kot »plamenomet, uperjen v ekscese bogatašev«, in »Veliko požrtijo v navtični različici«.[17]

Ana Jurc je za multimedijski portal RTV SLO zapisala, da je film »duhovita, a ne pretirano globoka satira razredne družbe«,[18] Anže Lebinger za Dnevnik pa, da je »nalašč zapretiravan in potencirano absurden film o moralni izpraznjenosti sodobne kapitalistične družbe« in »zabavna kritika današnje kapitalistične družbe, ki pa ji pod črto manjka svežine in prefinjene pronicljivosti žanrskih sorodnikov«.[19]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Film tedna / Trikotnik žalosti«. Mladina. 19. november 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Trikotnik žalosti (2022)«. IMDb. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  3. ↑ »V Reykjaviku slavil Trikotnik žalosti švedskega režiserja Rubna Östlunda«. STA. 10. december 2022.
  4. ↑ »95th Academy Awards Nominees«. Akademija filmskih umetnosti in znanosti. 24. januar 2023. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  5. ↑ Kardelo, Alexander (6. februar 2022). »Vi har sett 3 klipp ur Ruben Östlunds 'Triangle of Sadness'«. Moviezine (v švedščini). Pridobljeno 6. februarja 2022.
  6. ↑ Keslassy, Elsa (9. junij 2017). »From 'Square' to 'Triangle': Palme d'Or Winner Ruben Ostlund's New Project Unveiled (EXCLUSIVE)«. Variety. Pridobljeno 9. junija 2017.
  7. ↑ Ntim, Zac (9. januar 2023). »'Triangle Of Sadness': Read The Screenplay From Ruben Östlund That Takes On Our Obsession With Beauty«. Deadline Hollywood. Pridobljeno 9. januarja 2023.
  8. ↑ Barraclough, Leo (18. maj 2019). »'The Square' Director Ruben Ostlund on Follow Up Black Comedy 'Triangle of Sadness'«. Variety. Pridobljeno 18. maja 2019.
  9. ↑ Wiseman, Andreas (4. februar 2020). »'Triangle Of Sadness': Harris Dickinson, Charlbi Dean & Woody Harrelson Lead Satire From Palme D'Or Winner Ruben Ostlund; Imperative, 30WEST, More Join«. Deadline Hollywood. Pridobljeno 4. februarja 2020.
  10. ↑ Tartaglione, Nancy (23. junij 2020). »International Film Execs Talk Co-Producing During, And After, COVID – Cannes«. Deadline Hollywood. Pridobljeno 23. junija 2020.
  11. ↑ Wiseman, Andreas (6. julij 2020). »Palme D'Or Winner Ruben Ostlund Talks Returning To Production On 'Triangle Of Sadness' During Covid Pandemic«. Deadline Hollywood. Pridobljeno 6. julija 2020.
  12. ↑ Keslassy, Elsa (5. februar 2021). »'The Square' Helmer Ruben Ostlund on Filming 'Triangle of Sadness' With Woody Harrelson During Pandemic (EXCLUSIVE)«. Variety. Pridobljeno 5. februarja 2021.
  13. ↑ Barraclough, Leo (17. november 2020). »'The Square' Director Ruben Ostlund Speaks About Followup 'Triangle of Sadness'«. Variety. Pridobljeno 17. novembra 2020.
  14. ↑ »Triangle of Sadness« (PDF). Filmski festival v Cannesu. Pridobljeno 21. maja 2022.
  15. ↑ »Triangle of Sadness Reviews«. Metacritic. Pridobljeno 26. februarja 2023.
  16. ↑ »"Triangle of Sadness," Reviewed: We're on a Yacht and We're Puking«. The New Yorker (v angleščini). 6. oktober 2022. Pridobljeno 6. oktobra 2022.
  17. ↑ »Notre critique de Sans filtre: La Grande Bouffe, en version nautique«. Le Figaro (v francoščini). 27. september 2022.
  18. ↑ »Trikotnik žalosti«. MMC RTV-SLO. 14. november 2022.
  19. ↑ »Recenzija filma Trikotnik žalosti: Brodolom neoliberalnega Titanika«. Dnevnik. 13. december 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trikotnik_žalosti&oldid=5943851«