Tretja makedonska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tretja makedonska vojna
Del makedonskih vojn
Datum 171–168 pr. n. št.
Prizorišče Makedonija in Tesalija
Vzrok
vojne
Makedonski ekspanzionizem, grožnja ravnotežju moči v regiji
Rezultat Rimska zmaga
Ozemeljske
spremembe
Razdelitev Makedonije na štiri od Rima odvisne republike
Udeleženci
Rimska republika,
• italski zavezniki,
• kontingent iz Pergamonskega kraljestva,
Tesalci,
• kontingent Ahajcev,
• kontingent Etolcev,
• kontingent drugih grških zaveznikov,
• kontingent Numidijcev
Makedonsko kraljestvo,
Odriško kraljestvo (Trakija),
• kontingent s Krete,
Epir (od 170 pr. n. št.),
• kontingent Etolcev,
Atamanci,
• kontingent drugih grških zaveznikov
Poveljniki
Publij Licinij Kras (171 pr. n. št.),
Avl Hostilij Mancin (170 pr. n. št.),
Kvint Marcij Filip (169 pr. n. št.),
Lucij Emilij Pavel Makedonik (168 pr. n. št.),
Eumen II. Pergamonski
Perzej Makedonski,
Koris IV. Odriški

Tretja makedonska vojna (171-168 pr. n. št.) je bila vojna med Rimsko republiko in kraljem Perzejem Makedonskim.

Leta 179 pr. n. št. je umrlega kralja Filipa V. Makedonskega nasledil ambiciozni sin Perzej, ki je bil protirimsko razpoložen in spodbujal protirimsko razpoloženje po sosednjih državah. Napetosti so dosegle višek z rimsko vojno napovedjo Makedoniji.

Največ vojnih operacij je potekalo v Makedoniji in sosednji Tesaliji, kjer je bila stacionirana rimska vojska. Po neodločeni bitki pri Kaliniku leta 171 pr. n. št. in sedmih letih vojnih pohodov je Rim v bitki pri Pidni leta 168 pr. n. št. odločilno porazil Makedonce in vojna se je končala.

Z rimsko zmago se je končala vladavina Antigonidske dinastije. Neodvisno helenistično Makedonsko kraljestvo je bilo uničeno, čeprav je do formalne priključitve k Rimski republiki minilo še nekaj let. Kraljestvo je bilo razdeljeno na štiri od Rima odvisne republike. Rimski ugled in moč v Grčiji sta se po vojni zelo povečala.