Tourcoing

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tourcoing
Tourcoing
Tourcoing hotel ville 3-4.JPG
Lega
Tourcoing se nahaja v Francije
Tourcoing
Tourcoing se nahaja v Hauts-de-France
Tourcoing
50°43′21″N 3°9′37″E / 50.72250°N 3.16028°E / 50.72250; 3.16028Koordinati: 50°43′21″N 3°9′37″E / 50.72250°N 3.16028°E / 50.72250; 3.16028
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaNord
OkrožjeLille
KantonTourcoing-Jug
Tourcoing-Sever
Tourcoing-Severovzhod
InterkomunalitetaMestna skupnost
Lille-metropola
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Jean-Pierre Balduyck
Površina
1
15,19 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
97.368
 • Gostota6.400 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
59599 /59200
Nadmorska višina17–52 m
(povp. 32 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Tourcoing (nizozemsko Toerkonje) je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Nord regije Nord-Pas-de-Calais. Leta 1999 je mesto imelo 93.540 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob istoimenskem vodnem kanalu severovzhodno od Lilla, ob meji z Belgijo.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Tourcoing je sedež treh kantonov:

  • Kanton Tourcoing-Jug (del občine Tourcoing, občina Mouvaux: 48.891 prebivalcev),
  • Kanton Tourcoing-Sever (del občine Tourcoing, občine Bousbecque, Halluin, Linselles, Roncq: 59.748 prebivalcev),
  • Kanton Tourcoing-Severovzhod (del občine Tourcoing, občina Neuville-en-Ferrain: 51.340 prebivalcev).

Vsi trije kantoni se nahajajo v okrožju Lille.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva omemba kraja Turconium sega v leto 1080.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • neogotska cerkev sv. Krištofa iz 15. do 16. stoletja, z 80 m visokim zvonikom in več kot 60 zvonovi,
  • cerkev sv. Ane v četrti Brun-Pain,
  • mestna hiša Hôtel de ville, zgrajena leta 1885 v stilu Napoleona III.,
  • trgovska in gospodarska zbornica s stolpom zgrajena v času mednarodne razstave industrijskega tekstila 1906,
  • hospic d'Havré, postavljen 1260, s samostanom in kapelo iz 17. stoletja
  • državni licej Gambetta, iz koca 19. stoletja.
  • muzej lepe umetnosti,
  • muzej 5. junij 1944, nahaja se v nekdanjem bunkerju generalštaba nemške vojske.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.