Tone Fajfar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tone Fajfar
Portret
Rojstvo20. februar 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Spodnji Brnik
Smrt12. december 1981({{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (68 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpolitični komisar, politik, partizan
Govor Toneta Fajfarja, predsednika Prešernovega sklada, na podelitvi Prešernovih nagrad leta 1961

Tone Fajfar - Gašper, slovenski partizan, politik in prvoborec, * 20. februar 1913, Spodnji Brnik, † 12. december 1981, Ljubljana.

Po poklicu je bil tipograf v Jugoslovanski tiskarni. 1935 je bil izvoljen v vodstvo krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze, 1936 za tajnika načelstva JSZ v Ljubljani; 1939 postal urednik Delavske pravice in odgovorni urednik Slovenije. Sodeloval je pri oblikovanju akcijskega sporazuma s KPS. Na ustanovnem sestanku OF aprila 1941 je bil predstavnik skupine kršanskih socialistov in postal član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda in njegovega sekretariata; najprej je bil ilegalec v Ljubljani, maja 1942 pa je prešel na osvobojeno ozemlje na Kočevskem, kjer je postal poverjenik za prehrano SNOO/SNOS (Slovenskega norodnoosvobodilnega odbora/sveta). Po naročilu IO OF je jeseni 1942 je sestavil teze za oblikovanje Delavske enotnosti (DE), ki sta jih v imenu krščanskosocialistične skupine podpisala z Edvardom Kocbekom. Po ustanovtvi DE je prevzel urejanje njenega glasila Delavska enotnost. Skupaj s Kocbekom in Marijanom Brecljem je bil januarja 1943 avtor 6. okrožnice aktivistom krščanske skupine glede razvoja krščanskosocialistične skupine do vstopa v OF in njene vloge v njej ter sodeloval tudi pri Dolomitski izjavi ustanovnih skupin v OF. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen za člana Predsedstva SNOO (oz. SNOS 1944). Na 2. zasedanju AVNOJa novembra 1943 je bil izvoljen v njegovo predsedstvo; kot delegat IO OF je odšel v Otočac in 1944 v Topusko na zasedanje ZAVNOH-a. Od jeseni 1944 je delal v Beogradu, kjer je januarja 1945 sodeloval pri ustanovitvi Enotnih sindikatov Jugoslavije, februarja pa se je kot delegat udeležil svetovne sindikalne konference v Londonu. Maja 1945 je postal minister za gozdarstvo, trgovino in lesno industrijo v slovenski narodni vladi in bil 17 let njen minister oz. član Izvršnega sveta; sprva tudi član Prezidija Ljudske skupščine LRS in do 1958 zvezni poslanec, poslanec Skupščine SRS do 1967 ter predsednik zvezne obrtne zbornice. Leta 1946 je tudi formalno vstopil v KP in bil član CK ZKS (1948-59) ter do smrti član najvišjih vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije ter Sveta republike. Ukvarjal se je s publicistiko, predvsem v zvezi z zgodovinskimi vprašanji vloge slovenskih krščanskih socialistov v OF. Bil je med ustanovitelji Prešernove družbe, predsednik Prešernovega sklada ter objavil spomine in partizanski dnevnik Odločitev (1966, 1981). L. 1975 je sodeloval pri zavračanju Kocbekovih stališč.

Odlikovanje[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]