Thomas Carlyle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Thomas Carlyle
Portret
Rojstvo 4. december 1795({{padleft:1795|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…]
Ecclefechan[d]
Smrt 5. februar 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…] (85 let)
London[4]
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Poklic jezikoslovec, literarni zgodovinar, zgodovinar, prevajalec, matematik, filozof, esejist, pisatelj, literarni kritik, romanopisec, učitelj
Podpis Signature of Thomas Carlyle.jpg

Thomas Carlyle (4. december 1795 – 5. februar 1881) škotski filozof, esejist, satirik, prevajalec, zgodovinar in matematik. Velja za enega najbolj vplivnih socialnih kritikov svoje dobe. Rodil se je v regiji, ki je nagnjena h katoliški cerkvi, vendar je v času šolanja na univerzi prevzel filozofsko stališče deizem, v kateri Bog sam ne posega v delovanje družbe. Deloval je v času Viktorijanske dobe in se šteje za človeka, ki je s svojimi deli pustil odtis v ne izmišljenem delu Viktorijanske literature.

ŽIVLJENJE[uredi | uredi kodo]

ZGODNJE ŽIVLJENJE IN ŠOLANJE[uredi | uredi kodo]

Thomas Carlyle je bil rojen 4. decembra v majhni vasici Ecclefechan v južnem delu Škotske. Živel je v hiši, kjer je vladala močna kalvinistična miselnost. Oče je veljal za skrajnega puritanca. Leta 1805 je obiskoval Annan Academy, kjer je pokazal nadarjenost za matematiko in zanimanje za francoščino in latinščino. Starši so mu omogočili šolanje in želeli, da bi postal duhovnik. S tem namenom je bil poslan na Edinburško univerzo leta 1809. Po petih letih študija je leta 1814 zapustil univerzo in postal učitelj matematike.

KARIERA[uredi | uredi kodo]

Kot učitelj matematike je sprva leta 1814 delal na Annan Academy. Leta 1816 ga je pot popeljala na drugo šolo v Kirkcaldy, kjer je učil škotski duhovnik Edward Irving. Kasneje sta moža postala prijatelja in Edward Irving je eden redkih ljudi, ki jih je Thomas Carlyle spoštoval. Po štirih letih poučevanja se je naveličan vrnil na Edinburško univerzo, kjer je leta 1819 začel študirati pravo. Po neuspešnem študiju je postal privatni učitelj in hkrati pisal članke za Edinburško enciklopedijo. Vzporedno se je tudi ukvarjal z nemško literaturo. Pri tem je prišel v stik z nemškim idealizmom predvsem skozi dela Johanna Gottlieba Fichtea in ob tem postal strokovnjak za nemško literaturo. V tem času je izdal prvi prevod Wilhelm Meister's Apprenticeship leta 1824. Prevedel je roman nemškega pisatelja Johanna Wolfganga Goethea z naslovom Wilhelm Meisters Lehrjahre. Napisal je tudi delo Life of Schiller, ki je izšlo v London magazine leta 1823. Leta 1826 se je poročil z Jane Baille Welsh. Spoznala sta se prek Edwarda Irvinga. Njun zakon se je izkazal za enega najbolj dokumentiranih in nesrečnih. Pisma, ki sta si jih izmenjevala prikazujejo njune prepire. Na začetku je par večino časa preživel na kmetiji Craigenputtock v Južnem delu Škotske. V tem času je Thomas Carlyle pisal prispevke za Edinburgh Review in pisal delo z naslovom Sartor Resartus. Leta 1827 se je neuspešno potegoval za mesto na univerzi St. Andrews University. V času, ki ga je preživel na kmetiji ga je obiskal ameriški esejist po imenu Ralph Waldo Emerson, s katerim je postal prijatelj. Thomas Carlyle se prijavljal na različna mesta na univerzah, vendar je bil povsod neuspešen. Leta 1834 se je odločil, da se bo z ženo preselil v London. Z ženo sta kupila stanovanje na Cheyne Row, ki danes služi kot muzej v spomin na Thomasa Carlyla. Thomas Carlyle je postal del literarnega kroga, katerega člana sta bila esejist Leigh Hunt in filozof John Stuart Mill. Na začetku sta izredno težko shajala, saj Thomas Carlyle ni želel sprejeti službe pri novinarski hiši The Times, ki mu je službo ponujala od prihoda v mesto. Namesto tega se je lotil naslednjega velikega dela French Revolution. V letu 1865 mu je bilo ponujeno mesto rektorja na Edinburški univerzi. V času, ko je bil na severu in prevzemal mesto rektorja mu je umrla žena. Po njeni smrti ni bil nikoli enak.

VKLJUČEVANJE V POLITIKO[uredi | uredi kodo]

V jeseni 1866 se je pridružil odboru, ki je deloval kot obramba za guvernerja Jamajke Edwarda Johna Eyra. Edward John Eyre je bil odpuščen z mesta guvernerja po kontroverznem zatrtju upora s strani črnske populacije na Jamajki. Thomas Carlyle je skupaj z Johnom Ruskinom zagovarjal njegovo oprostitev. Thomas Carlyle je trdil, da je Edward John Eyre rešil angleško regijo imenovano West Indies. Svoje vmešavanje v politične zadeve je nadaljeval za čas Francosko-pruske vojne leta 1870. Postavil se je na stran Prusije, za kar je dobil leta 1874 najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije imenovano Pour le Mérite. Poleg Prusije mu je odlikovanje ponudil tudi angleški premier Benjamin Disraeli. Ponujeno odlikovanje Grand Cross of the Order of the Bath bi prišlo s pokojnino. Odlikovanje mu je bilo ponujeno s strani britanskega reda imenovanega Most Honourable Order of the Bath. Thomas Carlyle je umrl 5. februarja 1881 in bil pokopan v rojstnem kraju Ecclefechan.

DELA[uredi | uredi kodo]

Sartor Resartus (1836)[uredi | uredi kodo]

Sartor Resartus je delo, ki govori o življenju izmišljenega nemškega filozofa Diogenesa Teufelsdröckha. Delo je bilo sprva objavljeno kot članek v angleški publikaciji Fraser's Magazine. Sartor Resartus je delo v kateri je Diogenes Teufelsdröckh predstavljen kot osrednja tema. Neimenovani urednik piše kritiko o delu Clothes, Their Origin and Influence, katerega avtor je Diogenes Teufelsdröckh. Urednik se prebija skozi filozofijo, ki jo v izmišljenem delu obravnava Teufelsdröckh. Urednik piše avtorju, saj želi nadaljnje informacije v zvezi s samo knjigo. Avtor sam mu nato pošlje vreče papirjev, na katerih je napisana avtobiografija Diogenes Teufelsdröckh. Papirji so označeni z znamenji zodiaka. Urednik uspe razbrati vrstni red in tako se pokaže celotna avtobiografija. Delo se posmehuje nemški filozofiji, ki je nastala v prvi polovici 19. stoletja. Hkrati naj bi Thomas Carlyle uporabil delo za izražanje svojih pogledov na svet.

MNENJE O SUŽENJSTVU[uredi | uredi kodo]

Thomas Carlyle je živel v času, ko je Anglija doživljala preporod. Država je želela ukiniti suženjstvo. Thomas Carlyle je prispeval svoje mnenje k problemu. Postavil se je na stran tistih, ki so zagovarjali suženjstvo. Svoje mnenje je izrazil v delu Occasional Discourse on the Negro Question. Potrebno je poudariti, da Carlyle ni zagovarjal vrnitve na sužnje lastniški sistem. Carlyle je idealiziral fevdalno družbo, v kateri ima vsak posameznik svojo vlogo. Zagovarjal je vrnitev na sistem v katerem je imel podložnik oziroma drug subjekt dosmrtno zaposlitev pri gospodarju. Ta ideja je v času industrializacije in prehoda na kapitalistično družbo v Angliji zamirala. Tako naj bi delavci v kapitalističnem sistemu postali le nomadi, ki potujejo in tekmujejo za službe ter živijo v želji za negotovo plačilo. Carlyle je trdil, da je tak sistem celo slabši kot suženjstvo. Njegovo podpiranje suženjstva izhaja iz dejstva, da je bil prepričan o obstoju nad rase. S tem mišljenje je druge rase veliko lažje postavil na mesto sužnjev.


SEZNAM DEL[uredi | uredi kodo]

The Life of Friedrich Schiller (1825) German Romance (1827) Sartor Resartus (1836) The French Revolution: A History (1837) Critical and Miscellaneous Essays (1838) Chartism (1839) On Heroes, Hero-Worship & the Heroic in History (1841) Past and Present (1843) Oliver Cromwell's Letters and Speeches (1845-1846) Latter-Day Pamphlets, eight pamphlets bound together (1850) The Life of John Sterling (1851) Occasional Discourse on the Nigger Question (1853) History of Friedrich II. of Prussia, called Frederick the Great, 6 volumes (1858-1865) Inaugural Address at Edinburgh (April 2nd, 1866) Shooting Niagara: and After? (1867) The Early Kings of Norway: Also An Essay on the Portraits of John Knox (1875) Reminiscences by Thomas Carlyle, edited by James Anthony Froude (1881)


LITERATURA V SLOVENŠČINI[uredi | uredi kodo]

Zgodovina historične misli II: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2016. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU. ISBN 978-961-254-900-8. (stran 200-202) Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. 2006. Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC.ISBN 961-6568-12-4 . (stran 487-489) FELICIJAN, Josip. 2010. Carlylov nazor o zgodovini: inauguralna disertacija, katero je dipl. phil. Jože Felicijan predložil za dosego doktorske častiSlovenska kmečka povest [online]. Ljubljana : NUK. [Citirano 23. 1. 2018]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B0SIHHI5. (Dostop z namenskega računalnika v prostorih NUK)

VIRI[uredi | uredi kodo]

Thomas Carlyle: Biography. 2017. Encyclopedia Britannica. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Thomas-Carlyle. Thomas Carlyle: Biography. 1988. Victorian web. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: http://www.victorianweb.org/authors/carlyle/carlyle4.html. Thomas Carlyle: Biography. 2014. Biography. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.biography.com/people/thomas-carlyle-9238527. Thomas Carlyle: Biography. 2017. Dumfries and Galloway. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.dumfries-and-galloway.co.uk/people/carlyle.htm. On Heroes, Hero-Worship, and The Heroic in History. 2017. Wikipedia. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/On_Heroes,_Hero-Worship,_and_The_Heroic_in_History. Sartor Resartus. 2017. Wikipedia. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sartor_Resartus. The French Revolution: A History. 2017. Wikipedia. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/The_French_Revolution:_A_History. Thomas Carlyle. 2017. Wikipedia. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Thomas_Carlyle. Thomas Carlyle. 2017. Wikipedia. internet. 25. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.poetryfoundation.org/poets/thomas-carlyle.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. Карлейль Томас // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.