Satira

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814.

Satira je kritika na komičen, posmehljiv način. Prisotna je v vseh književnih zvrsteh: epiki, liriki in dramatiki. Ustvarjalec satire se imenuje satirik oz. satiričarka.

Izvor imena

Ime je povezano z več besedami: latinsko satura, ki pomeni posodo z mešanim sadjem in etruščansko satir, ki pomeni govoriti.

Današnji pomen pojma »satira« pa je najbližji grškim satirom, spremljevalcem boga Bakha, za katere je značilno komično in neobzirno obnašanje.

Zgodovina

Njen izvor je povezan s starogrško komedijo, pri Rimljanih pa se je razcvetela. Značilna je bila predvsem za Petroniusa in Seneco.

Satira je bila pogosta pri humanistih in razsvetljencih, na primer pri Voltairu.

V slovenski književnosti se satira najprej pojavi pri Francetu Prešernu, Franu Levstiku in Simonu Jenku.

Viri

• Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976. (COBISS)