The Plastic People of the Universe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
The Plastic People of the Universe
Portret
The Plastic People of the Universe v Brnu leta 2010
Osnovni podatki
IzvorPraga, Češkoslovaška
Slogirock, eksperimantalni rock
Leta delovanja1968–1988, 1997–danes
ZaložbaGlobus, Guerilla Records
Povezani
ustvarjalci
Půlnoc, Fiction, DG 307, Velvet Underground Revival, Garage
Spletna strankandl.cz/plasticpeople/
ČlaniJosef Janíček
Vratislav Brabenec
Jaroslav Kvasnička
Johnny Judl jr.
David Babka
Nekdanji članiMilan "Mejla" Hlavsa
Jiří Kabeš
Joe Karafiát
Paul Wilson
Jan Brabec
Ivan Bierhanzl
Pavel Zeman
Ludvík "Eman" Kandl

The Plastic People of the Universe (PPU) je češka rock zasedba iz Prage. Med letoma 1968 in 1989 je bila najpomembnejši predstavnik praške ilegale, ki je nasprotovala češkoslovaškem komunističnem režimu. Zaradi nasprotovanja režimu, so člani skupine pogosto trpeli posledice kot so aretacije. Zasedba še vedno deluje, čeprav je leta 2001 umrl njen glavni skladatelj, ustanovitelj in bas kitarist, Milan Hlavsa.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od januarja do avgusta 1968 so čehoslovaki doživljali Praško pomlad, za kar je bil zaslužen takratni vodja Komunistične partije, Aleksander Dubček. Avgusta je vojska Sovjetske zveze in drugih članic Varšavskega pakta vdrla v Češkoslovaško. Z oblasti so vrgle Dubčka in začel se je proces normalizacije. Čez slab mesec dni po vdoru vojske Varšavskega pakta, je bila ustanovljena skupina Plastic People of the Universe[1]

Skupino je leta 1968 ustanovil bas kitarist Milan Hlavsa, na katerega je močno vplival Frank Zappa in skupine The Velvet Underground. Ker je Zappov band, The Mothers of Invention posnel skladbo "Plastic People", ki je leta 1967 izšla na albumu Absolutely Free, se je skupina poimenovala The Plastic People of Universe.[2] Češki umetnostni zgodovinar in kulturni kritik Ivan Martin Jirous je leta 1969 postal menedžer in umetniški vodja,[1] s tem pa je dobil podobno vlogo, kot jo je pri skupini The Velvet Underground imel Andy Warhol. Jirous je v skupino pripeljal kitarista Josefa Janíčka[1] in violista Jiříja Kabeša. Leta 1970 je konsolidirana češka komunistična vlada skupini odvzela licenco.[3]

Ker je Ivan Jirous verjel, da je angleščina glavni jezik rock glasbe, je v skupino povabil Paula Wilsona, Kanadčana, ki je v Pragi deloval kot učitelj, da bi člane skupine naučil angleških besedil, ki so jih priredili, in da bi prevedel besedila čeških pesmi v angleščino.[4] Med letoma 1970 in 1972 je Wilson v skupini sodeloval kot glavni vokalist, v tem času pa je bil repertoar skupine sestavljen predvsem iz pesmi skupin The Velvet Underground in The Fugs. Edini pesmi, ki sta bili izvajani v češčini, sta bili "Na sosnové větvi" in "Růže a mrtví", besedila katerih je prispeval češki pesnik Jiří Kolář. Wilson je člane skupine opogumil naj pojejo v češčini. Ko je Wilson zapustil skupino, se je skupini pridružil saksofonist Vratislav Brabenec, skupina pa se je pričela usmerjati proti pesniku Egonu Bondyju,[2] čigar pesmi so bile s strani vlade prepovedane. V naslednjih treh letih so Bondyjeva besedila prevladovala v glasbi skupine. Decembra 1974 je skupina posnela prvi studijski album, Egon Bondy's Happy Hearts Club Banned,[5] čigar naslov je bila parodija naslova albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Album je izšel leta 1978 v Franciji.[6]

Vratislav Brabenec (levo) in Jiří Kabeš leta 2010

Leta 1974 je na tisoče ljudi potovalo iz Prage vse do mesta České Budějovice, da bi si ogledali koncert skupine. Množico je ustavila policija, jo poslala nazaj in aretirala več študentov.[1][7] Vse do Žametne revolucije leta 1989 je morala skupina ostati v ilegali. Čeprav niso smeli nastopati, se je v 70. letih okrog skupine zbralo celotno ilegalno kulturno gibanje. Simpatizerji gibanja so bili imenovani tudi máničky, predvsem zaradi dolgih las, ki so jih nosili.

Leta 1976 so bili člani skupine in drugi člani ilegale aretirani in bili za zgled drugim postavljeni pred sodišče. Obtoženi so bili "organiziranega kaljenja miru" in obtoženi na prestajanje zaporne kazni od 8 do 18 mesecev.[1] Paul Wilson je bil izgnan, čeprav je leta 1972 zapustil skupino.[3] Čeprav se skupina ni politično opredeljevala, je po obtožbi skupine prišlo do številnih protestov.[8] Iz protesta proti tem aretacijam in preganjanju, je Vaclav Havel s somišljeniki ustanovil Listino 77.[3][7] Proces proti članom skupine je postal neke vrste mejnik boja opozicije za človekove pravice proti komunističnem režimu na Češkoslovaškem.[7]

Leta 1978 je skupina posnela album Pašijové hry velikonoční, ki je v Kanadi izšel pod imenom The Passion Play s strani Paula Wilsona.[9] Besedila je napisal Vratislav Brabenec. Leta 1979 je sledil album Jak bude po smrti, ki je nastal pod vplivom češkega filozofa in pisatelja iz prve polovice 20. stoletja, Ladislava Klíme.[10] Leto kasneje je skupina pripravljala in nastopala z materialom novega albuma, ki je izšel leto kasneje, Co znamená vésti koně (v Kanadi je izšel pod imenom Leading Horses).[11] Leta 1982 je policija prisilila Vratislava Brabenca, da se je izselil v Kanado. Po njegovem odhodu je skupina izdala albuma Hovězí porážka (1983)[12] in Půlnoční myš (1986).[13] Češka založba Globus International je na desetih zgoščenkah zbrala originalne posnetke skupine in jih v različnih oblikah večkrat izdala med letoma 1992 in 2004 s številnimi predgovori in fotografijami. Izdala je tudi druge studijske in žive albume skupine ter podobna dela, kot je skupina DG 307.

Čeprav so člani skupine nasprotovali vladi in se večkrat znašli v konfliktih, se člani nikoli niso smatrali za aktiviste in so vedno trdili, da želijo le izvajati svojo glasbo.[2] Skupina je prenehala z delovanjem leta 1988, nekateri člani pa so ustanovili skupino Půlnoc, ki je snemala tudi za založbo Arista Records.[1] Na predlog predsednika Havla, se je skupina ponovno zbrala leta 1997, v počastitev 20. obletnice Listine 77,[2][3] od takrat pa skupina še vedno deluje.

Leta 1999 je Milan Hlavsa nastopil skupaj z Loujem Reedom ob Havlovem obisku Bele hiše.[14]

Josef Janíček leta 2010)

Hlavsa je umrl leta 2001 za pljučnim rakom.[1][2] Člani skupine niso bili prepričani, če bi nadaljevali brez svojega frontmana in glavnega skladatelja, vendar so se po dolgih razpravah odločili, da nadaljujejo z nadaljevanjem v čast Hlavse, Hlavso na bas kitari pa je nadomestila Eva Turnová iz skupine DG 307.[2]

Obdobje po Hlavsi[uredi | uredi kodo]

Po smrti Milana Hlavse, je skupina pričela s pisanjem novih pesmi, skupaj z nekaterimi orkestri pa so izvajali tudi starejše albume. To je namreč bila Hlavsina velika želja, ki se mu ni mogla uresničiti. Leta 2004 je skupina predstavila orkestralno verzijo albuma Pašijové hry velikonoční,[15] leta 2005 in 2011 pa je izvajala album Jak bude po smrti.[16] Leta 2014 so javnosti predstavili orkestralno verzijo albuma Co znamená vésti koně?, ki so jo izvedli skupaj z Orkestrom Brnske filharmonije.[17]

Do ponovnega zanimanja za skupino je prišlo leta 2006, zahvaljujoč igri Rock 'n' roll Toma Stopparda,[2] v kateri sta bili predstavljeni dve njihovi pesmi.[18] Izvedli so tudi nekaj čeških pesmi v živo v Češkem narodnem gledališču.[2] Liki v igri tudi razpravljajo o glasbi skupine in njenih efektih na češko družbo.[19] Januarja 2007 je skupina prvič nastopila v Londonu.

Decembra 2009 je skupina izdala nov studijski album Maska za maskou,[20] kar je bil njen prvi studijski album po albumu Líně s tebou spím,[21] ki je izšel leta 2001, in prvi brez Milana Hlavse.

Člani skupine[uredi | uredi kodo]

Josef Karafiát leta 2010)
Paul Wilson leta 2012

Trenutni člani[uredi | uredi kodo]

  • Josef Janíček – klaviature, vokal (1969–1988, 1997–danes)
  • Vratislav Brabenec – saksofon, klarinet, vokal (1972–1982, 1997–danes)
  • Jaroslav Kvasnička - bobni, vokal (2009–danes)
  • Johnny Judl jr. - bas kitara, vokal (2016–danes)
  • David Babka – kitara (2016–danes)

Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]

  • Milan "Mejla" Hlavsa (umrl) – bas kitara, vokal (1968–1988, 1997–2001)
  • Michal Jernek – saksofon, klarinet, vokal (1968–1970)
  • Jiří Števich – kitara, vokal (1968–1970, 1972)
  • Josef Brabec – bobni (1968–1969)
  • Pavel Zeman – bobni (1969–1973, 1977)
  • Jiří Kabeš – violina, teremin, vokal (1971–1988, 1997–2015)
  • Paul Wilson – kitara, vokal (1970–1972)
  • Joe Karafiát – kitara, vokal (1997–2015)
  • Jan Jílek – trobenta (1972)
  • Jiří Šula – bobni (1973–1974)
  • Jaroslav Vožniak – bobni (1974–1977)
  • Otakar Michl – kitara (1977)
  • Jan Brabec – bobni (1977–1988, 1997–1999)
  • Pavel Zajíček – vokal (1978)
  • Jaroslav Unger – vokal (1978)
  • Ladislav Leština – električna violina, teremin (1978, 1980–1986)
  • Ivan Bierhanzl – kontrabas (1978–1979, 2001–2009)
  • Jan Schneider – tolkala (1978)
  • Josef Rössler – klarinet (1980)
  • Petr Placák – klarinet (1983)
  • Václav Stádník – klarinet (1983)
  • Jan Macháček – kitara (1984)
  • Vladimír Dědek – trombon (1984–1986)
  • Milan Schelinger – kitara (1986–1987)
  • Michaela Pohanková – vokal (1986–1988)
  • Tomáš Schilla – čelo (1986–1988)
  • Ludvík Kandl – bobni (1999–2009)
  • Eva Turnová – bas kitara, vokal (2001–2015)

Sodelujoči[uredi | uredi kodo]

Menedžerja
Dodatni pisci besedil

Izbrana diskografija[uredi | uredi kodo]

  • Muž bez uší (živi posnetki 1969-72)
  • Vožralej jak slíva (živi posnetki 1973-75)
  • Egon Bondy's Happy Hearts Club Banned (1974)
  • Ach to státu hanobení (živi posnetki 1976-77)
  • Pašijové hry velikonoční (1978)
  • Jak bude po smrti (1979)
  • Co znamená vésti koně (1981)
  • Kolejnice duní (1977–82)
  • Hovězí porážka (1983–84)
  • Půlnoční myš (1985–86)
  • Bez ohňů je underground (1992–93)
  • The Plastic People of the Universe (1997)
  • For Kosovo (1997)
  • 10 let Globusu aneb underground v kostce (2000)
  • Milan Hlavsa - Než je dnes člověku 50 - poslední dekáda (2001)
  • Líně s tebou spím - Lazy Love/ In Memoriam Mejla Hlavsa (2001)
  • Pašijové hry/ Passion Play (with Agon Orchestra) (2004)
  • Do lesíčka na čekanou (2007)
  • Magor's Shem (40 Year Anniversary Tour PPU 1968-2008) (2008)
  • Maska za maskou (2009)
  • Non Stop Opera (2011)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Yanosik, Joseph (marec 1996). "The Plastic People of the Universe". Perfect Sound Forever. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Stoppard, Tom (19. december 2009). "Tom Stoppard: Did Plastic People of the Universe topple communism?". Times Online. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Unterberger, Richie. "The Plastic People of the Universe". Pridobljeno dne 15. april 2020.
  4. Velinger, Jan (31. maj 2005). "PAUL WILSON - THE IMPACT OF THE PLASTIC PEOPLE ON A COMMUNIST UNIVERSE". radio.cz. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  5. Dougan, John. "Egon Bondy's Happy Hearts Club Banned - The Plastic People of the Universe | Songs, Reviews, Credits | AllMusic". AllMusic. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  6. "The Plastic People … Prague* ‎– Egon Bondy's Happy Hearts Club Banned". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  7. 7,0 7,1 7,2 Johnstone, Chris (7. december 2017). "WHEN VÁCLAV HAVEL ALLIED HIMSELF WITH THE HAIRY MUSICIANS". radio.cz. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  8. "Worlds of Dissent : Charter 77, the Plastic People of the Universe, and Czech Culture Under Communism". eds.a.ebscohost.com. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  9. "The Plastic People* ‎– Passion Play". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  10. "The Plastic People Of The Universe ‎– Jak Bude Po Smrti". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  11. "The Plastic People* ‎– Leading Horses". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  12. "The Plastic People Of The Universe ‎– Hovězí Porážka". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  13. "The Plastic People Of The Universe ‎– Půlnoční Myš". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  14. Connolly, Kate (8. januar 2001). "Mejla Hlavsa". The Guardian. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  15. Gregorová, Gabriela (28. marec 2012). "Mejla Hlavsa". idnes.cz. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  16. "The Plastic People of the Universe & Agon Orchestra Aj obešel já polí pět". ok.cz. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  17. "CO ZNAMENÁ VÉSTI KONĚ / TURNÉ". filharmonie-brno.cz. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  18. Hanson, Kelly (september 2016). "The Plastic People of the Universe and Utopian Performance in Tom Stoppard's Rock 'n' Roll". cambridge.org/. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  19. Hetrick, Adam (25. september 2007). "Plastic People of the Universe, Discussed in Stoppard's Rock 'n' Roll, to Make Joe's Pub Debut". playbill.com. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  20. "Maska Za Maskou: The Mask Behind The Mask - The Plastic People of the Universe | Songs, Reviews, Credits | AllMusic". AllMusic. Pridobljeno dne 15. april 2020.
  21. "The Plastic People Of The Universe ‎– Líně S Tebou Spím = Lazy Love". Discogs. Pridobljeno dne 15. april 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]