The All Seeing Eye

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
The All Seeing Eye
Wayne-shorter-the-all-seeing-eye.jpg
Wayne Shorterstudijski album
Izdan1966
Posnet15. oktober 1965
StudioVan Gelder Studio, Englewood Cliffs
Slogavantgardni Jazz, free jazz
Dolžina44:19
ZaložbaBlue Note
ProducentAlfred Lion
Wayne Shorter
Speak No Evil
(1966)
The All Seing Eye
(1966)
Adam's Apple
(1967)
Strokovne kritike
Ocene
Vir Ocena
AllMusic 4.5/5 starsStar full.svgStar full.svgStar full.svgStar half.svg[1]
The Rolling Stone Jazz Record Guide 5/5 starsStar full.svgStar full.svgStar full.svgStar full.svg[2]

The All Seeing Eye je šesti album saksofonista Waynea Shorterja. Album je bil posnet 15. oktobra 1965 in je izšel leto kasneje pri založbi Blue Note Records.[3] Pri snemanju so poleg Shorterja sodelovali Freddie Hubbard, Grachan Moncur III, James Spaulding, Herbie Hancock, Ron Carter, Joe Chambers in Shorterjev brat Alan Shorter, ki je gostoval pri eni skladbi.

Koncept albuma[uredi | uredi kodo]

V originalnih notranjih opombah je Shorter razložil, da je bil album zasnovan kot poskus prikazovanja pomena življenja, obstoja in narave Boga ter vesolja. V obsežnem intervjuju z Natom Hentoffom je Shorter omenil pomen vsake skladbe: »The All Seeing Eye« prikazuje vseprisotno Božje oko; »soli prikazujejo stroje, ki so vključeni v proces ustvarjanja«. »Genesis« se nanaša na stvarjenje vseh stvari; če je prvi del večinoma sestavljen iz fraz prostega tempa, gre kasneje v »4/4 taktovski način, s katerim pokaže, da se vse pričenja umirjati«. Shorter je nato dejal, da je skladbi želel dati občutek odprtosti, »ker, ko se ustvarjalni proces enkrat začne, se nadaljuje«. »Chaos« opisuje »vojne, nesoglasja in težave, katere imajo moški pri medsebojnem razumevanju«, »Face of the Deep«, balada v molu, ki je bolj enotna skladba, odraža Boga, opirajočega na svojo stvaritev. Shorter je skladbo pojmoval kot upajočo. Zadnja skladba, »Mephistopheles«, je kompozicija Shorterjevega starejšega brata Alana in poudarja prisotnost zla; Wayner opisuje: »Na koncu lahko ta glasen, visok vrhunec razumemo kot krik. Če se pridružite hudiču in ste zaslepljeni zaradi njegove nepredvidljivosti, je ta krik mera cene, ki jo plačate /.../ in ste poslani v večnost mučenja, ognja in žvepla.«

Sprejem[uredi | uredi kodo]

Recenzija s portala AllMusic, ki jo je pripravil Scott Yanow, poudarja: "Od začetka je jasno, da glasba s tega albuma ni običajni bop in blues... dramatični odlomki in njihova nadzorovana svoboda vsebuje veliko subtilnih presenečenj. Gre za spodbujajočo glasbo, ki zveni sveže po več kot treh desetletjih kasneje.[1]

Seznam skladb[uredi | uredi kodo]

Avtor vseh skladb je Wayne Shorter, razen kjer je posebej označeno.

Št.NaslovDolžina
1."The All Seeing Eye"10:32
2."Genesis"11:44
3."Chaos"6:56
4."Face of the Deep"5:29
5."Mephistopheles" (Alan Shorter)9:40

Glasbeniki[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Yanow, Scott. "Wayne Shorter: The All Seeing Eye". AllMusic. Pridobljeno dne 18. april 2018.
  2. Swenson, J. (ur.) (1985). The Rolling Stone Jazz Record Guide. ZDA: Random House/Rolling Stone. str. 180. ISBN 0-394-72643-X.
  3. "Wayne Shorter – The All Seeing Eye". Discogs. discogs.com. Pridobljeno dne 18. april 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]