Scott Yanow je album ocenil z dvema zvezdicama in v recenziji za spletni portal AllMusic zapisal: »Vse Shorterjeve plošče iz 80. let, ki so izšle pri založbi Columbia so neuspehi. Njegovim kompozicijam je manjkala izvirnost in muhavost iz 60. let in, čeprav je bil njegov zvok še vedno precej nedotaknjen, so se njegove improvizacije začele neusmiljeno sprehajati. Na tem albumu je Shorter igral s klasičnim triom ter takšnimi gostujočimi glasbeniki kot so klaviaturisti Herbie Hancock in Geri Allen, basist Darryl Jones in vokalistka Dianne Reeves.[3]