Verve Records

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Verve Records
Verve (logo).svg
Panogaglasbena industrija
Zvrstameriška sodobna, jazz
Ustanovitev1956, New York, New York
Ustanovitelj(i)Norman Granz
SedežNew York, New York, ZDA
Krovno podjetjeVerve Label Group
(Universal Music Group)
Spletna stranwww.vervelabelgroup.com

Verve Records, znana tudi kot The Verve Music Group, je ameriška glasbena založba, ki jo je leta 1956 ustanovil Norman Granz. Lasti si največji jazz katalog na svetu, ki vsebuje posnetke izvajalcev, kot so Ella Fitzgerald, Nina Simone, Stan Getz, Bill Evans in Billie Holiday.[1] Založba vključuje kataloge založb Clef Records in Norgran Records, ki ju je prav tako ustanovil Granz, ter material, ki je prej pripadal založbi Mercury Records.[2]

Pri založbi Verve so izšli tudi albumi nekaterih rock izvajalcev, kot so The Velvet Underground, Frank Zappa in The Mothers of Invention. Restrukturirana založba je sedaj del skupine Verve Label Group, katere lastnik je Universal Music Group. Pod to skupino spadajo tudi založbe Verve Forecast, Impulse in Decca Records.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Norman Granz je založbo Verve ustvaril, da bi produciral nove posnetke Elle Fitzgerald, katere menedžer je bil. Prvi album založbe je tako bil Ella Fitzgerald Sings the Cole Porter Song Book.[3] Katalog se je večal v 50. in 60. letih 20. stoletja s posnetki izvajalcev, kot so Charlie Parker, Bill Evans, Stan Getz, Billie Holiday, Oscar Peterson, Ben Webster in Lester Young.

Do 60. let je Milton Rudin, Granzev odvetnik, zastopal Franka Sinatro in vedel, da želi Sinatra lastno založbo. Sinatra in Granz sta nato sklenila posel, vendar so pogajanja zastala zaradi cene in Sinatrove želje, da bi Granz ostal vodja založbe. Granz je leta 1961 prodal Verve podjetju Metro-Goldwyn-Mayer. Sinatra je vzpostavil založbo Reprise Records in najel Moa Ostina, direktorja založbe Verve, da bi postal vodja založbe Reprise. Creed Taylor je takrat postal glavni producent založbe Verve. Taylor je začel z bolj komercialnim pristopom in odpovedal več pogodb. Z izdajami albumov Jazz Samba, ki sta ga posnela Stan Getz in Charlie Byrd, Getz/Gilberto, ki sta ga posnela Getz in João Gilberto in Rain Forrest, ki ga je posnel Walter Wanderley, je v ZDA pripeljal bossa novo. V založbi sta takrat delovala tudi aranžerja Claus Ogerman in Oliver Nelson. Ogerman je dejal, da je med letoma 1963 in 1967 za Verve aranžiral med 60 in 70 albumov.[4]

Leta 1964 je Taylor nadzoroval ustanovitev hčerinske založbe za izdajo ljudske glasbe, Verve Folkways, ki se je kasneje preimenovala v Verve Forecast Records. Leta 1967 je Taylor zapustil založbo Verve in ustanovil svojo založbo CTI Records. Poleg jazza je katalog založbe Verve vseboval posnetke izvajalcev The Righteous Brothers, The Velvet Underground, Frank Zappa & the Mothers of Invention, Rare Earth in The Blues Project, pa tudi serijo plošč "Sound Impressions of an American on Tour", ki so bile ustvarjene v sodelovanju z revijo Esquire.[5]

Čeprav se plošče skupine The Velvet Underground sprva niso dobro prodajale, je skupina postala ena najvplivnejših izvajalcev v rock glasbi. Njihov debitantski album, The Velvet Underground & Nico, velja za enega najpomembnejših rock albumov vseh časov.

V 70. letih je založba Verve postala del podjetja PolyGram, katalog založbe pa se je še razširil z jazz katalogom založbe Mercury/EmArcy, ki jo je pred tem kupilo podjetje Philips, sicer delni lastnik Polygrama. Založba Verve je postala Verve Music Group, ko se je leta 1999 podjetje PolyGram združilo s podjetjem Universal Music Group. Jazz posnetki združenih podjetij so pripadli tej podskupini.[6]

Leta 1990 je britanska skupina Talk Talk sklenila pogodbo z založbo Polydor Records potem, ko je prišlo do konlifktov z njeno prejšnjo založbo EMI zaradi pomanjkanja komercialne privlačnosti na njenem četrtem albumu, Spirit of Eden. Peti in zadnji album skupine, Laughing Stock je 16. septembra 1991 izšel pri založbi Verve. Čeprav so bili kritiki in ljubitelji nekoliko razdeljeni, je bil album prepoznan kot mojstrovina in kot predhodnik post-rock gibanja.

V 90. letih je kot del serije PolyGram Classics and Jazz, založba Verve sklenila pogodbe z izvajalci, kot so Herbie Hancock, Wayne Shorter, Joe Henderson, Roy Hargrove, John Scofield, Shirley Horn, Betty Carter, Abbey Lincoln, Chris Botti, Jeff Lorber, Gino Vannelli, Art Porter, Will Downing, Incognito.

Ko sta se leta 1998 združili podjetji Universal in PolyGram, je bila založba Verve združena z založbo GRP Records v Verve Music Group. Po začetku izdajanja žanrov Americana in Adult Contemporary, je bila korporativno povezana s podjetjem Universal Music Enterprises in ni bila več samostojna založba.

Verve upravlja z večino jazz kataloga, ki je nekoč pripadal založbi PolyGram (razen posnetkov Herba Alperta za založbo A&M Records, s katerimi upravlja Shout! Factory),[7] Impulse! Records pa upravlja z delom kataloga Universal, ki je nekoč pripradal ABC Records. GRP upravlja s preostankom jazz kataloga Universal, vključno z izdajami založb Decca Records in Chess Records.

Verve Label Group je svojo produkcijo razširila preko jazza na klasično glasbo, progresivni pop in scensko glasbo (z vključitvijo založbe Decca Broadway in prevzemom katalogov scenske glasbe založb EMI, MGM Records in MCA Records).[8][9]

Verve Label Group[uredi | uredi kodo]

Verve Label Group je ameriška divizija podjetja Universal Music Group, ki se ukvarja s sodobno glasbo, klasično glasbo in jazzom. Vsebuje založbe Verve (Verve Records, Verve Forecast Records), Impulse! Records in Universal Music Classics (Decca Gold, Decca Records, Decca Classics, Deutsche Grammophon, ECM Records).[10]

20. maja 2016 je Danny Bennett postal izvršni direktor Verve Label Group. Sedež podjetja se je kasneje preselil v New York.[11][12]

Marca 2019 je bilo podjetje restrukturirano v svojo globalno klasično in jazz enoto. Izvršni direktor in predsednik Universal Classics and Jazz je vodil podjetje, Bennett pa je zapustil svoje delovno mesto.[10] Maja 2019 je bila znova zagnana založba Decca Broadway.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Havers, Richard (24. februar 2016). "Verve Records is 60!". uDiscoverMusic. Pridobljeno dne 5. marec 2020.
  2. "Verve / Clef/ Norgran". LondonJazzCollector. 26. december 2011. Pridobljeno dne 5. marec 2020.
  3. Maxwell, Tom (november 2016). "The Story of 'Ella and Louis,' 60 Years Later". Longreads. Longreads.com. Pridobljeno dne 6. marec 2020.
  4. "The Work of Claus Ogerman". Bjbear71.com. Pridobljeno dne 6. marec 2020.
  5. Borgerson, Janet (2017). Designed for hi-fi living : the vinyl LP in midcentury America. Schroeder, Jonathan E., 1962-. Cambridge, Massachusetts: MIT Press. str. 269–284. ISBN 9780262036238. OCLC 958205262.
  6. "Verve Music Group". allaboutjazz.com. 19. november 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maj 2009. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  7. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julij 2011. Pridobljeno dne 9. marec 2020.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  8. Duquette, Mike (31. oktober 2013). "Happy Halloween! "Wicked" Turns 10, Celebrates With Deluxe Reissue". Theseconddisc.com. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  9. "Our Labels & Brands - UMG". Universalmusic.com. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  10. 10,0 10,1 Stassen, Murray (22. marec 2019). "Dickon Stainer takes over Verve Label Group in reshuffle as Danny Bennett exits UMG". Music Business Worldwide. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  11. "Universal rolls up US classical labels into Verve Group in New York". Music Business Worldwide. 20. maj 2016. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  12. Schneider, Marc. "Verve Label Group's First Year Under Danny Bennett Marked By Flurry of Executive Moves". Billboard. Pridobljeno dne 9. marec 2020.
  13. Amorosi, A. D. (23. maj 2019). "Broadway Cast Albums Find Fresh Footing With Hip New Sounds, Viral Outreach". Variety (angleščina). Pridobljeno dne 9. marec 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]