Teušpa
| Teušpa | |
|---|---|
| Kralj Kimercev | |
| Vladanje | neznano - 679 pr. n. št. |
| Naslednik | Dugdami |
| Rojstvo | Anatolija |
| Smrt | 679 pr. n. št. |
| Religija | skitska religija (?) |
Teušpâ (asirsko 𒁹𒋼𒍑𒉺𒀀, Teušpâ in 𒁹𒋼𒍑𒉺, Teušpa[1]) je bi zgodnji kralj Kimercev, ki je vladal na začetku 7. stoletja pr. n. št., * ni znano, † 679 pr. n. št.
Ime
[uredi | uredi kodo]Teušpa in Teušpâ sta akadski obliki imena, ki izvira iz kimerskega narečja staroiranskega skitskega jezika.
Jezikoslovec János Harmatta je to prvotno kimersko ime rekonstruiral kot *Tavispaja, kar pomeni "nabrekniti od moči".[2]
Askold Ivantchik ima namesto tega tri alternativne predloge za staroiranski izvor imena Teušpa:[3]
*Taiu-aspa, "ugrabitelj konj",
*Taiu-spā, "pes ugrabitelj" in
*Daiva-spā, "božanski pes".
Kljub navidezni podobnosti imena Teušpa in imena njegovega perzijskega sodobnika Teispesa (Cišpiš), se zdi, da imeni etimološko nista povezani.[4]
Zgodovinsko ozadje
[uredi | uredi kodo]V 8. in 7. stoletju pr. n. št. je znatno preseljevanje nomadov iz evrazijskih step pripeljalo Skite v jugozahodno Azijo. Po Herodotu se je to gibanje začelo, ko so se Masageti[5] ali Isedoni [6] selili proti zahodu in potisnili Skite na zahod čez reko Araks[7] v Kaspijsko stepo,[6][5] od koder so se odselili Kimerci.[7]
Kimerci so se, domnevno pod pritiskom Skitov, preselili na jug in preko prelazov Klukhor, Alagir in Darial v Visokem Kavkazu v zahodno Azijo. Tam so ostali večji del 7. stoletja pr. n. št.[8][6]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]
Okoli leta 680 pr. n. št. so se Kimerci razdelili v dve skupini. Večina se je preselila v Anatolijo, medtem ko je manjšina ostala na območju blizu kraljestva Manai in se kasneje preselila v Medijo.[9]
Teušpa je bil kralj zahodne skupine. Leta 679 pr. n. št. je vodil pohod Kimercev proti zahodnim obmejnim območjem Novoasirskega cesarstva, kjer ga je asirski kralj Asarhadon blizu Hubušne v Kapadokiji premagal in ubil.[10][9] Asirci kljub zmagi niso bili povsem uspešni, ker niso mogli niti vzpostaviti trdne oblasti na območju okoli Hubušne niti zavarovati svojih zahodnih meja.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Teušpa [CIMMERIAN RULER] (RN)«. Open Richly Annotated Cuneiform Corpus. University of Pennsylvania.
- ↑ Harmatta, János (1996). »10.4.1. The Scythians«. V Hermann, Joachim; de Laet, Sigfried (ur.). History of Humanity. Zv. 3. UNESCO. str. 181. ISBN 978-92-3-102812-0.
- ↑ Ivantchik 1993.
- ↑ Schmitt, Rüdiger (1991). »Čišpiš«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 31. avgusta 2021.
- ↑ 5,0 5,1 Olbrycht, Marek Jan (2000). »Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 101–104. ISBN 978-8-371-88337-8.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Olbrycht, Marek Jan (2000). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. ISBN 978-8-371-88337-8.
- ↑ 7,0 7,1 Sulimirski & Taylor 1991, str. 553.
- ↑ Diakonoff 1985, str. 93.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 Ivantchik 1993, str. 57-94.
- ↑ Tokhtas’ev 1991.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran: Volume. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-20091-2.
- Sulimirski, Tadeusz; Taylor, T. F. (1991). »The Scythians«. V Boardman, John; Edwards, I. E. S.; Hammond, N. G. L.; Sollberger, E.; Walker, C. B. F. (ur.). The Cambridge Ancient History. Zv. 3. Cambridge: Cambridge University Press. str. 547–590. ISBN 978-1-139-05429-4.
- Ivantchik, Askold (1993). Les Cimmériens au Proche-Orient [The Cimmerians in the Near East] (PDF) (v francoščini). Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany: Editions Universitaires Fribourg (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany). ISBN 978-3-727-80876-0.
- Tokhtas’ev, Sergei R. (1991). »CIMMERIANS«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 13. novembra 2021.
Teušpa Umrl: 679 pr. n. št.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: neznan |
Kralj Kimercev neznano - 679 pr. n. št. |
Naslednik: Dugdami |