Teušpa

Teušpa
Teušpa
Kralj Kimercev
Vladanje	neznano - 679 pr. n. št.
Naslednik	Dugdami
Rojstvo	; Anatolija
Smrt	679 pr. n. št.
Religija	skitska religija (?)

Teušpâ (asirsko 𒁹𒋼𒍑𒉺𒀀, Teušpâ in 𒁹𒋼𒍑𒉺, Teušpa^[1]) je bi zgodnji kralj Kimercev, ki je vladal na začetku 7. stoletja pr. n. št., * ni znano, † 679 pr. n. št.

Ime

Teušpa in Teušpâ sta akadski obliki imena, ki izvira iz kimerskega narečja staroiranskega skitskega jezika.

Jezikoslovec János Harmatta je to prvotno kimersko ime rekonstruiral kot *Tavispaja, kar pomeni "nabrekniti od moči".^[2]

Askold Ivantchik ima namesto tega tri alternativne predloge za staroiranski izvor imena Teušpa:^[3]

*Taiu-aspa, "ugrabitelj konj",
*Taiu-spā, "pes ugrabitelj" in
*Daiva-spā, "božanski pes".

Kljub navidezni podobnosti imena Teušpa in imena njegovega perzijskega sodobnika Teispesa (Cišpiš), se zdi, da imeni etimološko nista povezani.^[4]

Zgodovinsko ozadje

V 8. in 7. stoletju pr. n. št. je znatno preseljevanje nomadov iz evrazijskih step pripeljalo Skite v jugozahodno Azijo. Po Herodotu se je to gibanje začelo, ko so se Masageti^[5] ali Isedoni ^[6] selili proti zahodu in potisnili Skite na zahod čez reko Araks^[7] v Kaspijsko stepo,^[6]^[5] od koder so se odselili Kimerci.^[7]

Kimerci so se, domnevno pod pritiskom Skitov, preselili na jug in preko prelazov Klukhor, Alagir in Darial v Visokem Kavkazu v zahodno Azijo. Tam so ostali večji del 7. stoletja pr. n. št.^[8]^[6]

Vladanje

Asirski relief, ki prikazuje kimerske konjenike

Okoli leta 680 pr. n. št. so se Kimerci razdelili v dve skupini. Večina se je preselila v Anatolijo, medtem ko je manjšina ostala na območju blizu kraljestva Manai in se kasneje preselila v Medijo.^[9]

Teušpa je bil kralj zahodne skupine. Leta 679 pr. n. št. je vodil pohod Kimercev proti zahodnim obmejnim območjem Novoasirskega cesarstva, kjer ga je asirski kralj Asarhadon blizu Hubušne v Kapadokiji premagal in ubil.^[10]^[9] Asirci kljub zmagi niso bili povsem uspešni, ker niso mogli niti vzpostaviti trdne oblasti na območju okoli Hubušne niti zavarovati svojih zahodnih meja.^[9]

Sklici

↑ »Teušpa [CIMMERIAN RULER] (RN)«. Open Richly Annotated Cuneiform Corpus. University of Pennsylvania.^{[mrtva povezava]}
↑ Harmatta, János (1996). »10.4.1. The Scythians«. V Hermann, Joachim; de Laet, Sigfried (ur.). History of Humanity. Zv. 3. UNESCO. str. 181. ISBN 978-92-3-102812-0.
↑ Ivantchik 1993.
↑ Schmitt, Rüdiger (1991). »Čišpiš«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 31. avgusta 2021.
1 2 Olbrycht, Marek Jan (2000). »Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 101–104. ISBN 978-8-371-88337-8.
1 2 3 Olbrycht, Marek Jan (2000). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. ISBN 978-8-371-88337-8.
1 2 Sulimirski & Taylor 1991, str. 553.
↑ Diakonoff 1985, str. 93.
1 2 3 Ivantchik 1993, str. 57-94.
↑ Tokhtas’ev 1991.

Viri

Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran: Volume. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-20091-2.
Sulimirski, Tadeusz; Taylor, T. F. (1991). »The Scythians«. V Boardman, John; Edwards, I. E. S.; Hammond, N. G. L.; Sollberger, E.; Walker, C. B. F. (ur.). The Cambridge Ancient History. Zv. 3. Cambridge: Cambridge University Press. str. 547–590. ISBN 978-1-139-05429-4.
Ivantchik, Askold (1993). Les Cimmériens au Proche-Orient [The Cimmerians in the Near East] (PDF) (v francoščini). Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany: Editions Universitaires Fribourg (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany). ISBN 978-3-727-80876-0.
Tokhtas’ev, Sergei R. (1991). »CIMMERIANS«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 13. novembra 2021.

Vladarski nazivi
Teušpa Umrl: 679 pr. n. št.
Predhodnik: neznan	Kralj Kimercev neznano - 679 pr. n. št.	Naslednik: Dugdami

[1] »Teušpa [CIMMERIAN RULER] (RN)«. Open Richly Annotated Cuneiform Corpus. University of Pennsylvania.^{[mrtva povezava]}

[2] Harmatta, János (1996). »10.4.1. The Scythians«. V Hermann, Joachim; de Laet, Sigfried (ur.). History of Humanity. Zv. 3. UNESCO. str. 181. ISBN 978-92-3-102812-0.

[FOOTNOTEIvantchik1993-3] Ivantchik 1993.

[4] Schmitt, Rüdiger (1991). »Čišpiš«. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 31. avgusta 2021.

[OlbrychtNomads-5] 1 2 Olbrycht, Marek Jan (2000). »Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. str. 101–104. ISBN 978-8-371-88337-8.

[OlbrychtCimmerians-6] 1 2 3 Olbrycht, Marek Jan (2000). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Pstrusińska, Jadwiga [v poljščina]; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. ISBN 978-8-371-88337-8.

[FOOTNOTESulimirskiTaylor1991553-7] 1 2 Sulimirski & Taylor 1991, str. 553.

[FOOTNOTEDiakonoff198593-8] Diakonoff 1985, str. 93.

[FOOTNOTEIvantchik199357-94-9] 1 2 3 Ivantchik 1993, str. 57-94.

[FOOTNOTETokhtas’ev1991-10] Tokhtas’ev 1991.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]