Pojdi na vsebino

Tell Bejdar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tell Bejdar
تل بيدر
Nabada
Pogled na Tell Bejdar s severa
Tell Bejdar تل بيدر se nahaja v Sirija
Tell Bejdar تل بيدر
Tell Bejdar
تل بيدر
Geografska lokacija: Sirija
LokacijaGuvernat Al-Hasakah,
Sirija Sirija
RegijaDžazira/Gornja Mezopotamija
Koordinati36°44′16″N 40°35′13″E / 36.73778°N 40.58694°E / 36.73778; 40.58694
TipNaselje
Zgodovina
Ustanovljeno2600 pr. n. št.
Druge informacije
Datumi izkopov1992-2010
ArheologiMarc Lebeau, Antoine Suleiman
Stanjeruševine

Tell Bejdar (arabsko تل بيدر) je vas in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji. V starem veku se je imenoval Nabada.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Nabada je bila prvič naseljena v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli leta 2600 pr. n. št. Približno 2500 let pr. n. št. se je razvila v srednje veliko neodvisno mestno državo in postala provincialna prestolnica kraljestva s središčem v Nagarju, sedanjem Tell Braku. Gornjo Mezopotamijo so zatem osvojili Akadci in Nabada je postala predstraža Akadskega cesarstva. Mesto je bilo nato zapuščeno, dokler ga niso okoli leta 1400 pr. n. št. naselili Huriti. Ponovno naseljeno je bilo tudi v novoasirskem in helenističnem obdobju.

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Osrednji del Tell Bejdarja ima površino okoli 25 hektarjev. Mnogo kasnejše huritsko/novoasirsko naselje je bilo zgrajeno pod gričem in merilo okoli 50 hektarjev. Na vrhu griča je helenistični naselje. Tell Bejdar so sedemnajst sezon od leta 1992 do 2010 izkopavale skupine sirskih in evropskih arheologov pod pokroviteljstvom Evropskega centra za študije Gornje Mezopotamije in sirskega Generalnega direktorata za starine in muzeje. Več sezon je bilo posvečenih restavratorskim delom. Skupine arheologov sta vodila Marc Lebeau in Antoine Suleiman.[1][2][3][4] [5][6][7][8][9] Pri raziskavah je sodelovalo tudi več drugih institucij, vključno z Institutom za orientalistiko Univerze Čikaga.

Med izkopavanji je bilo odkritih tudi skoraj 250 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz predsargonskega obdobja. Zapisi na tablicah so povezani večinoma s kmetijstvom in kažejo nekaj sočasnosti s Tell Brakom. Pisani so v različici semitskega akadskega jezika. Med osebnimi imeni so tudi semitska.[10][11] Med najdbami je bilo tudi nekaj glinastih valjastih pečatov.[12] Najdbe so na ogled v Muzeju Deir ez-Zora.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ M. Lebeau, A. Suleiman. Tell Beydar, Three Seasons of Excavations (1992-1994). A Preliminary Report. David Brown, 1997. ISBN 2-503-50584-8.
  2. ↑ M. Lebeau, A. Suleiman. Tell Beydar: The 1995-1999 Seasons of Excavations: a Preliminary Report, Brepols Publishers, 2003. ISBN 2-503-99117-3.
  3. ↑ Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Tell Beydar, the 2000-2002 Seasons of Excavations, the 2003-2004 Seasons of Architectural Restoration. Brepols Publishers, 2007. ISBN 2-503-51812-5.
  4. ↑ [1] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the Twelfth Season of Excavations at Tell Beydar (2004)
  5. ↑ [2] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the 13th Season of Excavations and the 4th Season of Architectural Restoration at Tell Beydar (2005).
  6. ↑ [3] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the 14th Season of Excavations and the 5th Season of Architectural Restoration at Tell Beydar (2006).
  7. ↑ [4] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the 15th Season of Excavations and the 6th Season of Architectural Restoration at Tell Beydar (2008)
  8. ↑ [5] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the 16th Season of Excavations at Tell Beydar (2009)
  9. ↑ [6] Marc Lebeau, Antoine Suleiman. Report on the 17th Season of Excavations at Tell Beydar (2010).
  10. ↑ Marc Lebeau, Antoine Suleiman (2006). Nabada (Tell Beydar), an Early Bronze Age City in the Syrian Jezirah.
  11. ↑ Marc Lebeau, Antoine Suleiman (2008). Tell Beydar/Nabada - An Early Bronze Age City in the Syrian Jezirah: 10 Years of Research (1992–2002).
  12. ↑ G. Jans, J. Bretschneider. Seals and Sealings from Tell Beydar/Nabada (Seasons 1995 - 2001). A Progress Report, Beydar Monographs, vol. 1, (Subartu XXVII), Brepols, Turnhout, ISBN 978-2-503-53510-4.
  13. ↑ Bonatz, Dominik; Kühne, Hartmut; Mahmoud, As'ad (1998). Rivers and steppes. Cultural heritage and environment of the Syrian Jezireh. Catalogue to the Museum of Deir ez-Zor. Damascus: Ministry of Culture. OCLC 638775287.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Peter M. M. G. Akkermans, Glenn M. Schwartz, The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c.16,000-300 BC), Cambridge University Press, 2004, ISBN 0-521-79666-0
  • F. Ismail, W. Sallaberger, P. Talon, K. Van Lerberghe, Administrative Documents from Tell Beydar, Seasons 1993-1995, Brepols Publishers, 1997, ISBN 2-503-50539-2
  • L. Milano, W. Sallaberger, P. Talon, K. Van Lerberghe, Third Millennium Cuneiform Texts from Tell Beydar, Seasons 1996-2002, Brepols Publishers, 2004, ISBN 2-503-51542-8
  • Joachim Bretschneider, Nabada: The Buried City, Scientific American, vol. 283, pp 74–81, 2000
  • K. Van Lerberghe and G. Voet, Tell Beydar: Environmental and Technical Studies, Brepols, 2001, ISBN 2-503-99121-1
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tell_Bejdar&oldid=6032642«