Tel Tajinat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tel Tajinat
تل طعينات
Tel Tajinat
Tel Tajinat se nahaja v Turčija
Tel Tajinat
Tel Tajinat
Geografska lokacija: Turčija
LokacijaProvinca Hatay,
Zastava Turčije Turčija
RegijaLevant
Koordinati36°14′51″N 36°22′35″E / 36.24750°N 36.37639°E / 36.24750; 36.37639
Tipnaselje
Druge informacije
Stanjev ruševinah

Tel Tajinat (turško Tell Tayinat Höyüğü, arabsko تل طعينات, Tel tainat) je nizek staroveški tel (grič) na vzhodnem bregu okljuke Oronta v provinci Hatay, Turčija. Grič stoji približno 25 km jugovzhodno od Antakye (srednjeveška Antiohija).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je bilo veliko trgovsko središče, prvič v bronasti in drugič v železni dobi.

Na Tel Tajinatu so v arheoloških slojih EBA II in EBA III (zgodnja bronasta doba) odkrili veliko rdeče-črne pološčena lončenina (lončenina karaz), ki je hkrati najpogostejša lončenina na najdišču.[1] Proti koncu zadnje faze pozne bronaste dobe se je količina tovrstne lončenine zmanjšala.[2] Za rdeče-črno lončenino velja, da se je razvila pod vplivom kuro-araške kulture, ki je v ta del sveta prišla okoli leta 3000 pr. n. št.[3]

V zgodnji železni dobi je na tem mestu zelo verjetno stalo mesto Kinalua, prestolnica enega od novohetistskih/aramejskih mestnih kraljestev, Valistina (aramejsko) ali Palistina (novohetitsko).[4] Med kulturno raznolikimi siro-hetitskimi državami na severnem sirskem pasu so vladarji Kinalue v 8. stoletju pr. n. št. še vedno nosili hetitska kraljeva imena.

V prvi asirski osvojitvi mesta v 870. letih pr. n. št. so zmagovalci iz Kinalue odnesli vse zlato in srebro, 100 talentov kositra, surovine za proizvodnjo brona, 100 talentov železa, 1000 volov in 10.000 ovac, lanene tkanine, okrašene kavče in postelje iz zelenikovine in "deset pevk, hčerko kraljevega brata z bogato doto, velikega opičjaka in race".[5] Na zadnjem pohodu so Asirci prisilili kralja, da se jim je uklonil.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Prve arheološke raziskave so opravili arheologi Orientalnega instituta Univerze v Chicagu pod vodstvom Robert Braidwooda leta 1935-1938.[6][7] Eno od ključnih odkritij je bil tempelj, podoben opisu templja kralja Salomona v Stari zavezi. Odkritih je bilo tudi več palač zgrajenih v slogu bit-hilani. Arheologi istega instituta so se na najdišče vrnili leta 1999, da bi raziskali in preverili prva izkopavanja. [8]

Leta 2004 je po predhodnih raziskavah leta 2003 začela najdišče raziskovati skupina arheologov Univerze Toronto.[9][10] Raziskave so se nadaljevale leta 2005. V tej sezoni je bila izkopana večina templja iz železne dobe in del palače v slogu bit-hilani. Odkrito je bilo veliko predmetov iz železne dobe I in samo nekaj iz zgodnje bronaste dobe.

Avgusta 2012 so arheologi z Univerze Toronto odkrili glavo in gornji del kipa moškega. Iz velikosti najdbe so izračunali, da je bil kip visok 3,5-4 m. Na hrbtu kipa je reliefen napis v luvijskih hieroglifih, ki je poveličuje vojaške dosežke kralja Šupiluliume. Zgleda, da je kip predstavljal kralja, ki se je v sirsko-hetitski koaliciji leta 858 pr. n. št. vojskoval proti novohetitski invaziji Šalmaneserja III.

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Kralj Šupiluliuma I.
    Kralj Šupiluliuma I.
  • Tempelj iz železne dobe
    Tempelj iz železne dobe
  • Kralj Šupiluliuma v Hatayskem arheološkem muzeju
    Kralj Šupiluliuma v Hatayskem arheološkem muzeju

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Braidwood-Braidwood 1960, str. 398-399.
  2. ↑ Tell Tayinat. The Archaeological Settlements of Turkey. TAY Project.
  3. ↑ Stephen Batiuk, Mitchell Rothman, Early Transcaucasian Cultures and Their Neighbors Arhivirano 2015-09-16 na Wayback Machine.. University Museum of the University of Pennsylvania: Expedition, 2007
  4. ↑ Timothy P. Harrison. Neo-Hittites in the "Land of Palistin". Renewed Investigations at Tell Taʿyinat on the Plain of Antioch, Near Eastern Archaeology 72 (4): 174-189.
  5. ↑ A.K. Grayson. Assyrian Rulers of the Early First Millennium BC, vol. I: 1991:217f, quoted in Robin Lane Fox, Travelling Heroes in the Epic Age of Homer, 2008:94.
  6. ↑ [1] Arhivirano 2012-10-09 na Wayback Machine. Robert J. Braidwood and Linda S. Braidwood, Excavations in the Plain of Antioch I: The Earlier Assemblages Phases A-J, Oriental Institute Publications 61, University of Chicago Press, 1960
  7. ↑ [2] Arhivirano 2013-11-15 na Wayback Machine. R. C. Haines, Excavations in the Plain of Antioch, Vol. II: The Structural Remains of the Later Phases: Chatal Hüyük, Tell Al-Judaidah, and Tell Tayinat, Oriental Institute Publication 95, University of Chicago Press, 1970, ISBN 0-226-62198-7
  8. ↑ [3] Batiuk, S., Harrison, T E, and Pavlish, L., The Ta'yinat Survey, 1999-2002, in The Amuq Valley Regional Projects, Volume 1: Surveys in the Plain of Antioch and Orontes Delta, Turkey, 1995–2002, Oriental Institute Publications 131, str. 171-192, Oriental Institute, 2005
  9. ↑ [4] Timothy Harrison, Tayinat Archaeological Project 2004 Seasonal Report, University of Toronto, 2004
  10. ↑ [5] Timothy Harrison, Tayinat Archaeological Project 2005 Seasonal Report, University of Toronto, 2005
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tel_Tajinat&oldid=6081225«