Tehnična vlada
Tehnična vlada je vlada tehnokracije, vladavine tehnikov ali strokovnjakov. Je nasprotje predstavniški demokraciji.[1][2] Ideja o tehnokraciji so bile popularne v Združenih državah Amerike in Kanadi okoli leta 1930 kot eden od možnih odgovorov na Veliko gospodarsko krizo.[3] Kanada je tehnokratsko gibanje prepovedala.[4]
Kot primeri tehničnih vlad se smatrajo vlade Sovjetske zveze,[5] na primer Leonida Brežnjeva, ki se je šolal na metalurški tehnični šoli in je svoje odločitve sprejemal predvsem s tehnične plati.[6] Leta 1986 je bilo 89 odstotkov Politbiroja tehnične ali inženirske stroke.[5] Za tehnično vlado se je oklicala vlada italijanskega premierja Maria Montija.[7]
V Sloveniji je opozicija, ki nima večine v Državnem zboru, pogosto predlaga tehnično vlado ali tehničnega mandatarja. Leta 2012 so mediji kot tehničnega mandatarja omenjali Roberta Goloba,[8] leta 2013 Marka Voljča,[9] Gojka Staniča,[9] Petra Kraljiča,[10] leta 2017 Zorana Jankovića.[11] Tehnično vlado je leta 1996 predlagal Jože P. Damijan,[12] leta 2020 pa je opozicija predlagala za tehničnega mandatarja njega.[13]
Tehnično vlado mnogi označujejo kot "nespametno".[14]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- "The Technocratic Challenge to Democracy: Experts, Elites and the People". ecpr.eu. Pridobljeno dne 2020-10-23. https://ecpr.eu/Events/Event/PanelDetails/6812
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Berndt, Ernst R. (1982). »From technocracy to net energy analysis : engineers, economists and recurring energy theories of value«.
{{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine=(pomoč) - ↑ »"Questioning of M. King Hubbert, Division of Supply and Resources, before the Board of Economic Warfare"« (PDF). 14. april 1943. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. marca 2019.
- ↑ »Minds like machines«. The Economist. ISSN 0013-0613. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ »The march of the technocrats«. www.ft.com. Financial Times. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ 5,0 5,1 Graham, R. Loreb (1993). The Ghost of the Executed Engineer: Technology and the Fall of the Soviet Union. Cambridge: Harvard University Press.
- ↑ McCauley, Martin. (1997). Who's who in Russia since 1900. London: Routledge. ISBN 0-203-13782-5. OCLC 51666665.
- ↑ Bull, Martin J.; Rhodes, Martin (1997). Crisis and Transition in Italian Politics (v angleščini). Psychology Press. ISBN 978-0-7146-4816-3.
- ↑ »Tehnični mandatar, ki bi ga postavil padli predsednik Türk, je Robert Golob«. pozareport.si (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ 9,0 9,1 »Večer, 'Tehnične' ideje v politiki po slovensko«. 16. januar 2013.
- ↑ »Vsi kandidati slovenske tehnične vlade«. siol.net. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ »Kučan in Golobič očitno vodita ekipo Marjana Šarca: Zdaj sta k njemu dodala še Golubovića, Šarec pa priznava, da gre za strategijo | Nova24TV«. 28. december 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2020. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ »STA: Mladina: Išče se tehnični mandatar«. www.sta.si. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ »Bratušek: SMC-ju in DeSUS-u bomo ponudili alternativo, da skočita z vlaka norosti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
- ↑ Runciman, David (1. maj 2018). »Why replacing politicians with experts is a reckless idea«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 23. oktobra 2020.