Pojdi na vsebino

Tehnična vlada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tehnična vlada je vlada tehnokracije, vladavine tehnikov ali strokovnjakov. Je nasprotje predstavniški demokraciji.[1][2] Ideja o tehnokraciji so bile popularne v Združenih državah Amerike in Kanadi okoli leta 1930 kot eden od možnih odgovorov na Veliko gospodarsko krizo.[3] Kanada je tehnokratsko gibanje prepovedala.[4]

Kot primeri tehničnih vlad se smatrajo vlade Sovjetske zveze,[5] na primer Leonida Brežnjeva, ki se je šolal na metalurški tehnični šoli in je svoje odločitve sprejemal predvsem s tehnične plati.[6] Leta 1986 je bilo 89 odstotkov Politbiroja tehnične ali inženirske stroke.[5] Za tehnično vlado se je oklicala vlada italijanskega premierja Maria Montija.[7]

V Sloveniji je opozicija, ki nima večine v Državnem zboru, pogosto predlaga tehnično vlado ali tehničnega mandatarja. Leta 2012 so mediji kot tehničnega mandatarja omenjali Roberta Goloba,[8] leta 2013 Marka Voljča,[9] Gojka Staniča,[9] Petra Kraljiča,[10] leta 2017 Zorana Jankovića.[11] Tehnično vlado je leta 1996 predlagal Jože P. Damijan,[12] leta 2020 pa je opozicija predlagala za tehničnega mandatarja njega.[13]

Tehnično vlado mnogi označujejo kot "nespametno".[14]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Berndt, Ernst R. (1982). »From technocracy to net energy analysis : engineers, economists and recurring energy theories of value«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  2. »"Questioning of M. King Hubbert, Division of Supply and Resources, before the Board of Economic Warfare"« (PDF). 14. april 1943. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. marca 2019.
  3. »Minds like machines«. The Economist. ISSN 0013-0613. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  4. »The march of the technocrats«. www.ft.com. Financial Times. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  5. 5,0 5,1 Graham, R. Loreb (1993). The Ghost of the Executed Engineer: Technology and the Fall of the Soviet Union. Cambridge: Harvard University Press.
  6. McCauley, Martin. (1997). Who's who in Russia since 1900. London: Routledge. ISBN 0-203-13782-5. OCLC 51666665.
  7. Bull, Martin J.; Rhodes, Martin (1997). Crisis and Transition in Italian Politics (v angleščini). Psychology Press. ISBN 978-0-7146-4816-3.
  8. »Tehnični mandatar, ki bi ga postavil padli predsednik Türk, je Robert Golob«. pozareport.si (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  9. 9,0 9,1 »Večer, 'Tehnične' ideje v politiki po slovensko«. 16. januar 2013.
  10. »Vsi kandidati slovenske tehnične vlade«. siol.net. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  11. »Kučan in Golobič očitno vodita ekipo Marjana Šarca: Zdaj sta k njemu dodala še Golubovića, Šarec pa priznava, da gre za strategijo | Nova24TV«. 28. december 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2020. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  12. »STA: Mladina: Išče se tehnični mandatar«. www.sta.si. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  13. »Bratušek: SMC-ju in DeSUS-u bomo ponudili alternativo, da skočita z vlaka norosti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  14. Runciman, David (1. maj 2018). »Why replacing politicians with experts is a reckless idea«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 23. oktobra 2020.