Svetinja (Papež)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svetinja
AvtorFrance Papež
Naslov izvirnikaSvetinja : dramski prikaz v štirih dejanjih
DržavaArgentina
Jezikslovenščina
Žanrdrama
ZaložnikDom in svet
Datum izida
1995
COBISS49514496

Drama Franceta Papeža Svetinja je bila objavljena v reviji Meddobje leta 1995. [1] Zgodba se odvija v dveh časovnih obdobjih. Najprej sledimo dogajanju na začetku maja 1945, nato pa spremljamo dogodke 45 let kasneje v Buenos Airesu.

Osebe[uredi | uredi kodo]

  • Peter, vodnik
  • Janez, Tone, Ciril, Dane, Tomaž (Anin sin), vstajniki
  • Ana Zablatnik
  • Lovre, njen sin
  • Tereza, njegova hčerka, poročena v zdomstvu
  • Ignacij, Terezin mož
  • Marjeta, Lucija, Terezini hčerki
  • Okoličani z Grahovega, Vstajniki, Zavojevalci


Povzetek[uredi | uredi kodo]

1. dejanje[uredi | uredi kodo]

Četa vstajnikov se umika na Koroško, na poti padejo v sovražno zasedo. Junaško sprejmejo boj, Tomaž razvija zastavo, ko ga zadene krogla. Ranjenega zaloti Zavojevalec, ga spozna, ga opsuje kot izdajalca in ga zabode. Tomaž se zavije v zastavo in umre.

2. dejanje[uredi | uredi kodo]

Okoličani pokopavajo žrtve boja. Ana išče svojega sina Tomaža in ga najde mrtvega. Pokrije ga s svojo ruto, krvavo zastavo pa si pridrži v boleč spomin.

3. dejanje[uredi | uredi kodo]

Ana v tujini skrbi, da slovenstvo v njeni družini ne zamre. Ko jo vnukinji prosita, naj jima pove kaj o slovenski zastavi, Ana objame žaro, v kateri vsa ta leta skrbno hrani zastavo, namočeno v sinovo kri. Vnukinji razumeta, da je zastava svetinja, znamenje slovenskega junaštva in vere v prihodnost.

4. dejanje[uredi | uredi kodo]

Okrog težko bolne Ane je zbrana vsa družina. Ana se spominja svojih dragih, rada bi se poslovila tudi od zastave, ki se je vsa ta leta ni dotaknila; prosi, naj jo razgrnejo. Ko otroci to store, so no zastavi namesto krvavih lis rdeče vrtnice: iz krvi in bolečin je zraslo cvetje, znamenje sožitja in svobode.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Obnova citirana po: Alenka Goljevšček: France Papež. Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 128.

(COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Taras Kermauner: Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. (COBISS)